Kot razlagajo pri Onkološkem inštitutu, gre pri benignih displazijah za “najpogostejše benigne spremembe dojk, ki nastanejo zaradi hormonskih motenj in se lahko pojavljajo pri mladih in starejših ženskah pred menopavzo”.
Z vprašanjem, kako se spremlja zdravje dojk pri ženskah s to diagnozo, smo se obrnili na Majo Milohnoja Berčič, dr. med., spec., s Centra za bolezni dojk ZD Ljubljana. “Benigna displazija pomeni, da je žlezno tkivo dojke gosto, torej gre izključno za poimenovanje goste dojke. V tem primeru zadostujejo redne mamografske kontrole, v primeru družinske obremenitve so te pogostejše kot na dve leti. V primeru, da zdravnik opazi kakršno koli spremembo v dojki, pacientko po mamografiji napoti še na ultrazvok.“
Obstajata dve vrsti displazije – proliferativne ali hiperplastične naj bi povečale tveganje za razvoj karcinoma. “V tem primeru gre za tipno zatrdlino ali vidno zgostitev na mamografiji. V primeru tipne zatrdline ali sumljivega ultrazvočnega izvida (ultrazvočno vodena punkcija), je zaželena predčasna kontrola. To pa ne pomeni, da se bo razvil karcinom dojke. Te pacientke so naročene pogostejše na kontrole, predvsem ultrazvočne,” pravi naša sogovornica, ki je ob tem še dodala: “Mlade dojke so pogosto goste, grobo vozličaste in klinično slabo pregledne, medtem ko so starejše dojke bolj klinično jasne in dobro pregledne in s starostjo vse manj goste.“
Pozanimali smo se, kaj pomeni diagnoza benigna displazija.
