Svetovna zdravstvena organizacija opolnomočenje bolnikov opredeljuje kot „proces, s katerim ljudje pridobijo večji nadzor nad odločitvami in ukrepi, ki vplivajo na njihovo zdravje“. Obstaja veliko dokazov, da lahko sodelovanje in opolnomočenje bolnikov izboljšata ne le zadovoljstvo bolnikov z oskrbo, temveč tudi kakovost zagotovljene oskrbe in izide zdravljenja.
Opolnomočenje za bolnika z rakom pomeni, da kljub izzivom, ki jih prinaša bolezen, pridobi občutek nadzora nad svojim zdravjem in zdravljenjem. Bolniku to omogoča, da aktivno sodeluje pri sprejemanju odločitev, kar izboljša njegovo sposobnost obvladovanja telesnih, čustvenih in socialnih učinkov raka.
Ključno vlogo pri razumevanju diagnoze igrajo znanje in informacije o vrsti raka, možnostih zdravljenja, prognozi in morebitnih stranskih učinkih.
Primer:
Po postavitvi diagnoze raka debelega črevesa in danke je Ana prosila svojega onkologa, da ji podrobno razloži izvide. Zapiše si in prebere informacije o določeni vrsti raka, da bi razumela, kako to vpliva na njene možnosti zdravljenja. Udeležuje se tudi izobraževalnih delavnic in se pridruži podporni skupini, v kateri člani izmenjujejo spoznanja o svojih izkušnjah.
Za bolnika z rakom je izjemno pomembno, da ve, kje lahko najde zanesljive informacije in podporo, vključno z izobraževalnim gradivom. Zdravstveno pismen posameznik, ki je sposoben razumeti temeljne medicinske informacije in razpravljati o njih z izvajalci zdravstvenih storitev, je sposoben aktivno sodelovati pri odločitvah o zdravljenju in načrtu zdravljenja.
Opolnomočenost krepi bolnika
Opolnomočenost krepi odpornost bolnika in dviguje psihološko in duševno moč za obvladovanje negotovosti, tesnobe in strahu ob diagnozi rak. Bolniki, ki so okrepljeni, pogosteje poiščejo pomoč na področju duševnega zdravja, ko jo potrebujejo, saj se zavedajo njenega pomena za dobro splošno počutje in se vključijo v podporne skupine ter si vzpostavijo močno podporno mrež (družina, prijatelji, strokovni svetovalci, združenja).
Primer:
Janezu so diagnosticirali četrto stopnjo raka debelega črevesa in danke in je zelo zaskrbljen zaradi svoje prihodnosti. Da bi se z njo spopadel, začne obiskovati psihoonkologa oz. kliničnega psihologa (terapevta, specializiranega za bolnike z rakom) in se nauči tehnik čuječnosti, s katerimi se spopada s stresom. Poveže se tudi z drugimi bolniki z rakom, s katerimi si izmenjujejo strategije za spoprijemanje z rakom in si nudijo medsebojno podporo.
Spodbujanje bolnikov k dejavnejši vlogi pri skrbi za njihovo zdravje je pomembno za izboljšanje kliničnih rezultatov. Bolniki dnevno nadzirajo svojo bolezen, zato imajo edinstveno izkušnjo z zdravstveno oskrbo, ki jo je potrebno upoštevati.
Ko imajo bolniki znanje, vire in orodje, ki jih potrebujejo za dejavno vlogo pri zdravstveni oskrbi, je večja verjetnost, da bodo sprejemali odločitve, ki vodijo k boljšim zdravstvenim izidom. Opolnomočeni bolniki čutijo nadzor nad svojo zdravstveno oskrbo. Bolj verjetno je, da bodo zadovoljni s svojo oskrbo, ko menijo, da so njihove vrednote, preference in potrebe obravnavane.
Brezplačno predavanje: Kako opolnomočiti bolnike z rakom in svojce
Združenje EuropaColon Slovenija je za vse onkološke bolnike, njihove svojce, zdravstvene delavce in druge zainteresirane organiziralo brezplačno spletno predavanje Kako opolnomočiti bolnike z rakom in svojce.
Na predavanju je dr. Simona Borštnar, dr. med., specialistka internistične onkologije in interne medicine na Onkološkem inštitutu Ljubljana predstavila, kaj sploh pomeni “opolnomočeni bolnik”, kako opolnomočenje vpliva na varnost in izglede zdravljenja, kakšne so koristi za bolnika v času zdravljenja in po njem, ter kakšno vlogo pri tem igrajo svojci. Predavanje je namenjeno tako osebam z rakom kot njihovim svojcem, ter tudi zdravstvenim delavcem in vsem zainteresiranim.
Posnetek predavanja:
