Povsod po svetu 2. avgusta obeležujemo Svetovni dan dojenja. V nekaterih državah v prvem tednu avgusta obeležijo tudi Svetovni teden dojenja. V državah Evrope in tako tudi pri nas pa Svetovni teden dojenja obeležujemo prvi teden v oktobru.
Svetovni dan in teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za podporo dojenju WABA (World Aliance for Breastfeeding Action), s katerimi se želi usmeriti pozornost družbe k osveščanju o pomenu dojenja. Obeležuje se v več kot 150 državah. Letos je poudarek na pomenu dojenja z vidika razvojnih ciljev tisočletja. In na osnovi tega je oblikovana tudi letošnja vodilna misel Svetovnega dneva dojenja, ki je hkrati tudi moto Svetovnega tedna dojena. Letošnji moto se glasi: »Dojenje je ključ do trajnostnega razvoja«.
Cilji letošnjih prizadevanj, ki so hkrati tudi povezava med dojenjem in trajnostnim razvojem, so:
- izboljšati zdravje mater in otrok,
- zagotoviti zdrav in enak začetek življenja vsem otrokom,
- vplivati na zavest človeštva, da je kljub tehnološkemu napredku pri predelavi in pridelavi hrane, materino mleko še vedno najbolj priporočljiva hrana v prvih 6. mesecih otrokovega življenja,
- opozarjati tudi na vse večji vpliv korporacij, ki želijo čim večji vpliv na življenje posameznika že takoj po rojstvu,
- poudarjati pomen finančne in ekološke prednosti dojenja,
- poudariti, da dojenje pomeni tudi zaščito okolja, predvsem vodnih virov,
- zagotavljati okoljsko trajnost.
Kako so ti cilji povezani z dojenjem:
- izključno dojenje in nadaljevanje dojenja ob mešani hrani predstavlja optimalen način prehrane za otroka,
- dojenje ne obremenjuje družinskega proračuna,
- dojenje omogoča enak začetek življenja vsem, ne glede na spol, raso in narodno pripadnost, podpreti je potrebno tudi pravice žensk do dojenja,
- z dojenjem prejme otok optimalna hranila in tudi zaščitne dejavnike, kar pozitivno vpliva na njegovo zdravje in tudi na preživetje,
- dojenje je pomembno povezano z boljšim zdravjem mater; manj poporodnih krvavitev, osteoporoze, raka dojk in jajčnikov…,
- dojenje ima pozitivne učinke z vidika ekologije, ni odpadne embalaže, ne porablja se energija za proizvodnjo mlečnih formul, manj je odpadkov v farmaciji…
Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih šestih mesecih življenja za svojo rast in razvoj. Imunske in zaščitne snovi varujejo otroka pred številnimi boleznimi, znižujejo možnost nastanka alergij, tako hranjeni otroci imajo redkeje prekomerno telesno težo. Materino mleko ima spremenljiv vonj in okus, glede na to, kar mati uživa. Tako so otroci od vsega začetka že navajeni na okus družinske hrane.
Materino mleko ustreza točno določenim potrebam točno določenega otroka. Sestava je spremenljiva glede na otrokovo starost, čas dneva, spreminja pa se tudi med samim podojem. Na začetku podoja je mleko bolj tekoče, da se otrok najprej odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da poteši lakoto. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojenju popije večino mleka v dojki in tako dobi vse sestavine.
Dojenje ne prinaša prednosti samo otroku, temveč tudi doječi materi. Ženska, ki doji, s tem skrbi tudi za svoje lastno zdravje: hitreje izgubi med nosečnostjo pridobljene kilograme, manj je rakavih obolenj dojk in jajčnikov, podaljša zaščito pred novo nosečnostjo. Vendar pa je ob tem potrebno opozoriti, da dojenje ne predstavlja sto odstotne zaščite pred zanositvijo… Dojenje je tudi ekološko primerno, saj ni odpadne embalaže, stekleničk, cucljev in ni izdatkov za nakup mlečnih nadomestkov.
Vaša vprašanja o dojenju lahko zastavite na forumu Dojenje.
Vir: KCLJ
