Če se v materini ali očetovi družini pojavljajo alergije, je velika verjetnost, da bo tudi otrok reagiral na določeno hrano, ki jo je pojedla mati. Najpogostejša je preobčutljivost na kravje mleko, kajti protitelesca kravjega mleka v obliki beljakovin prehajajo v materino mleko. Če mati sumi, da kravje mleko, ki ga ona pije, negativno vpliva na otroka, naj ga, po posvetu z zdravnikom, črta z jedilnika, kakor tudi vse mlečne izdelke. Enako naj ravna, če sumi kakšno drugo hrano. Jajca, pomaranče in pšenica so poleg mleka najpogostejši krivci. Preden se mati loti detektivskega iskanja sumljive hrane, naj se vpraša, ali morebiti dojenček ne dobiva česa drugega, na kar je občutljiv – sok, adaptirano mleko ali vitamine in železo.
Najboljša hrana za dojenčka je materino mleko. Materino mleko vsebuje razmeroma malo alergenov, obenem pa otrok z njim sprejema tudi protialergijske lastnosti. Z materinim mlekom sprejeta protitelesa ščitijo otroka pred nastankom atopijskega sindroma. Otrok preko materinega mleka prejema tudi imunoglobine s protiinfekcijskimi lastnostmi. Ko zdravnik ugotovi in s testi potrdi alergijo pri vašem otroku, ni nujno, da nehate dojiti. Z ustrezno, pravilno (pa tudi če je močno restriktivna) materino dieto lahko še naprej uspešno dojite vašega otroka. Toda – korenito boste morali spremeniti vaše prehranjevalne navade. Pomembno je, da bo vaša prehrana kljub omejitvam polnovredna. Materino mleko v prvih šestih mesecih otrokovega življenja nudi otroku vse, kar je potrebno za normalen razvoj.
Pomembnost dojenja
Zavedati se moramo, da je materino mleko otrokova prva imunizacija. Človeško mleko, podobno kot kri, vsebuje veliko elementov, ki pomagajo vašemu otroku v boju proti infekcijam. Ker je materino mleko “živa” tekočina, vsebuje bogato zalogo belih krvnih telesc, ki se bojujejo proti okužbam tudi v otrokovem črevesju.
Človeško mleko vsebuje tudi veliko količino proteinov, ki jih imenujemo imunoglobini in katerih funkcija je borba proti okužbam in tujkom. Ko je otrok še v maternici, prejema materine imunoglobine preko posteljice (placente). Ti pomagajo zaščititi otroka proti okužbam v prvih mesecih življenja, toda do devetega meseca počasi izginjajo iz telesa vašega otroka. Ko izginjajo materini imunoglobini, začne otrokovo telo proizvajati svoje, lastne, toda v prvih mesecih njegovega življenja je ta proces še zelo počasen. Materino mleko tako predstavlja vedno novo zalogo imunoglobinov in ščitijo otroka pred boleznimi.
Kar se zaščite tiče je materino mleko najboljše ravno v prvih dneh po rojstvu, ko je majhen novorojenček močno izpostavljen okužbam iz okolice. Nekateri teh imunoglobinov pa delujejo podobno kot prekrivna varovalna barva ali plašč, ki zaščiti notranjost dojenčkovega črevesja pred nevarnimi bakterijami. Znano je, da imajo dojeni otroci v prvih mesecih življenja mnogo manj težav z driskami (gastroenteritis) in obolenji črevesja kot nedojeni. Človeško mleko ves čas vsebuje tudi protitelesa, ki uspešno delujejo v boju proti bakterijskim in virusnim okužbam in prispevajo tudi k rasti potrebnih (prijaznih – dobrih) bakterij (Lactobacillus bifidus) v otrokovem črevesju.
Protitelesa zavirajo rast neprijaznih bakterij. V medicinskem žargonu pravijo, da imajo dojeni otroci mnogo bolj zdravo črevesno floro. Zdravniki so odkrili tudi, da ima materino mleko zelo pozitiven vpliv na zdravljenje črevesnih infekcij pri otroku. V času epidemij gripe so tako dojeni otroci proti gripi zaščiteni že kar preko materinega mleka in mnogo manj obolevajo, če pa že zbolijo, pa si tudi hitreje opomorejo. Protitelesa v materinem mleku zaščitijo otrokovo črevesje pred neprijaznimi bakterijami. Kadar mati zaužije takšno bakterijo, njeno telo takoj proizvede protitelesa , ki tako preko materinega mleka zaščitijo otroka. Dojenje je posredno tudi pomembno pri preprečevanju alergij. Alergija na kravje mleko in mlečne izdelke je zelo pomemben faktor pri povzročitvah respiratornih in gastroeneroloških obolenj v prvih letih otrokovega življenja.
V zgodnjih prvih tednih se v otrokovem črevesju absorbirajo potencialni alergeni v kri in povzročijo močno alergično reakcijo.Človeško mleko vsebuje določene elemente, ki zaščitijo črevesje tako, da se potencialni alergeni ne morejo absorbirati v kri. Seveda, lahko materino mleko vsebuje tudi potencialne alergene, vendar v mnogo manjši količini. Če je otrok močno alergičen na kravje mleko in mati le tega uživa v veliki količini, potem lahko tako mleko povzroči napad alergije. Pri tem pomaga materina dieta, kjer iz prehrane popolnoma ali vsaj delno izloči kravje mleko. Če pa otrok ni dojen in prejema adaptirano mleko, bo napad alergije zelo hud, saj adaptirana mleka vsebujejo goveje beljakovine in bo moral otrok uživati sojino mleko (če lahko, saj je soja tudi zelo močan alergen). Izločitev mleka in mlečnih izdelkov iz prehrane matere se je pokazala za zelo uspešno tudi pri dojenih otrocih, ki jih močno mučijo krči – kolike.
Prednosti dojenja pri alergičnih otrocih
Dojenje je zelo pomembno za dobro zdravje otrok. Dojeni otroci so precej manj bolni od nedojenih. V naših krajih žal slišimo še prepogosto, da mamico, ki doji tam po šestem mesecu, vsi sekirajo: ťkaj še dojiš, boš razvadila otroka, saj sedaj je to le še voda, …. Alergologi v literaturi in praktično še posebej poudarjajo prednosti dojenja za alergične otroke. Za vsakega otroka, še posebej pa alergičnega otroka, je podaljšano dojenje tja do drugega leta starosti tako zelo priporočljivo.
Prehrana matere doječega otroka
Ko zdravnik potrdi alergijo na živila pri vašem otroku, predpiše strogo dieto vam in vašemu otroku. Doječe matere alergičnih otrok se tako morajo izogibati osnovnim alergenom, kot so orehi, kikiriki, čokolada, kakao, morske ribe in školjke, jajca, kravje mleko in mlečni izdelki, živilom z barvili, konzervansi in drugimi dodatki, rdečemu mesu, lešniki, agrumi, breskve. Kadar zdravniki ugotovijo alergijo pri vašem otroku na določeno hrano, npr. pšenico ali sojo, se mora tudi mati strogo izogibati živilom, ki te snovi lahko skrito vsebujejo: razne omake, margarine, jušne kocke, salame, …
Večina mater sicer dobro ve, kaj je zdrava prehrana, težko pa najdejo čas za nakup in pripravo jedi.. Prehrano ob strogi dieti je potrebno skrbno načrtovati, saj je potrebno navadna živila (bel sladkor, pšenična moka, meso, krompir, …) nadomestiti z drugačnimi (rjavi riž, stročnice, nežveplano suho sadje, brezglutenske moke, rjav sladkor, javorjev sirup, proso, koruza, …), ki jih žal ne dobimo v vsakem supermarketu za vogalom. Dobro je, da si čez teden pišete nakupovalni seznam in nato ob vikendih nakupite vse potrebno. Sestavine za dietno prehrano ni preprosto nabaviti. Dietna hrana in biološko pridelana hrana je lahko tudi do nekajkrat dražja od navadne, zato se je dobro pozanimati tudi o cenah, ker so od trgovine do trgovine zelo različne. Pri kupovanju hrane je pomembno tudi to, da zelo natančno preberete nalepke z navedbami sestavin, saj žal dandanes na policah trgovin skorajda ni več mogoče dobiti kemično obdelane hrane s podaljšanim rokom trajanja. Zelo je potrebno paziti tudi na skrite sestavine, ki so na nalepkam navedeni pomanjkljivo: npr. škrob.
Mati, ki doji, naj se zaveda, da lahko njen otrok prejema alergene tudi preko njenega mleka. To pomeni, da je potrebno iz materine prehrane matere izločiti snovi, ki povzročajo alergijo pri njenem otroku. Ne kupujte hrane, ki vsebuje razne dodatke, barvila, aditive ali konzervanse! Tehnološki postopki za izboljšanje barve in okusa živilskih izdelkov imajo za posledico tudi vedno večjo potrošnjo dodatkov, ti pa seveda človekovemu zdravju niso koristni. Dodatek (aditiv) za živilo je vsaka snov, ki sama po sebi ni živilo in ki se tudi redno ne uporablja kot poglavitni del (sestavina) hrane. Taka ima ali tudi nima hranljivo vrednost, vendar pa posredno ali neposredno vpliva na hrano oz. živilo. Živila, ki vsebujejo dodatke so: moke (belilni pripomočki, dišave, barvila, oksidanti, kalijev bromat, …), predelano sadje in zelenjava (dodatki za izboljšanje barve, vonja in sestave, brezalkoholne pijače (sladkor, barva, ogljikov monoksid, kisline, pektini, eterična olja, antioksidanti), kvašeni napitki (pivo), mlečni izdelki, mesni izdelki, olja, masti, margarine. Če imate možnost, kupujte perutnino in zelenjavo pri kmetu ali pridelujte zelenjavo na svojem vrtu.
Pomanjkljivo znanje o prehrani lahko povzroči nezdravo prehranjevanje in s tem tudi druge bolezenske znake. To je še posebej pomembno pri otrocih, saj je v najzgodnejšem otroštvu pravilna in uravnotežena prehrana zelo pomembna za zdrav razvoj. Stroga in zelo omejujoča dieta mora biti skrbno načrtovana in uravnavana, zato se obvezno posvetujte z zdravnikom in dietetikom!
Priprava hrane
Pri vsaki strogi dieti je potrebno vedeti, da je potrebno hrano pripravljati tako, da se le ta čimmanj spremeni. Uporabljajmo posodo za kuhanje brez maščob ali posodo za kuhanje pod pritiskom. Pri dietni prehrani strokovnjaki še posebej odsvetujejo uporabo soli, rafiniranega sladkorja, belega kruha in maščob.
Dnevnik
V času diete otroka natančno opazujemo. Dobro je, da vodimo dnevnik hrane, ki jo je otrok zaužil ali dnevnik hrane, ki jo je zaužila doječa mati. Dnevnik hrane naj izgleda nekako takole:
| Datum | Jedi | Zdravila | Težave |
| 01.06. | šipkov čaj, kaša iz riževih kosmičev, sladkana z javorjevim sirupomkurja juha z riževi rezanci, koruzni makaroni, zelena solata s kisom in olivnim oljem, zelenjavna omaka iz bučk in pora sadna kašica jabolko-višnja Koruzni kruh z domačo mešano marmelado | Dihalar zjutraj in zvečer in cinkovo mazilo na mestih z izpuščaji, mazilo Kuterid 30% na ličkaHomeopatski pripravek zvečer | Nahod, pordela koža na licih in komolcih, izcedek iz oči |
Iz zapiskov o zaužiti hrani in času, ko so se pojavile težave, je bolj enostavno ugotoviti živilo, ki povzroča alergijo. Še enkrat poudarjam: alergijo na živila zdravimo s tem, da živila, ki jo povzročajo, odstranimo iz prehrane. Pri tem je potrebno paziti tudi na skrite sestavine v industrijsko pripravljenih živilih.
Otroci, ki so alergični na cvetni prah in pelode trav, lahko razvijejo tudi t.i. navzkrižno alergično reakcijo. To pomeni, da v času cvetenja določene rastlinske vrste in da otrok poje npr. jabolko, lahko kombinacija teh dveh (čeprav je prej jabolko dobro prenašal) sproži hudo alergično reakcijo.
Kako začeti z gosto hrano pri alergičnih otrocih
Vsekakor pri alergičnem otroku kasneje. Otroci, ki imajo alergijo se radi “branijo” prve goste hrane tudi tja do 12 meseca. Otrok namreč podzavestno čuti, da mu nekaj škoduje. Opazujte svojega otroka in ko uvidite, da mu materino mleko ne zadošča, začnite po 6. mesecu ali kasneje dodajati prvo trdo hrano. Novo jed dodajamo en teden in če vidimo, da jo otrok sprejema, v redu. Če otrok določene hrane ne prenaša ali celo ne mara, počakajte za kakšen mesec ali dva in potem ponovno poskusite. Če ima otrok na določeno hrano zelo burno kožno reakcijo ali reakcijo na dihalih (takojšen hud nahod, tekoči izcedek iz oči, težave pri dihanju) potem te hrane ne ponujajte otroku, niti je ne jejte vi, če otroka dojite. Takoj obiščite zdravnika!
Za alergične otroke je tudi priporočljivo, da se prva hrana prekuha, ne pa da se dodajajo surovi sadni in zelenjavni sokovi. Skuhana hrana namreč izgubi svojo udarno moč, žal pa tudi hranilno vrednost. Zato kuhajte zelenjavo na pari in/ali v ekonom loncu, da hrana obdrži čim večjo hranljivo vrednost, vitamine in minerale. Vse prve obroke za otroka lahko redčite z materinim mlekom ali dobro prekuhano tekočino, v kateri so se kuhali. Če je obrok preredek ali če želite imeti gostejšo kašo, jo lahko zgostite z riževo ali koruzno moko. Dobro je, da je prva hrana topla, saj so otroci navajeni toplega materinega mleka. Ko pogrevate posodico s hrano, jo dobro premešajte, še prej pa njeno temperaturo poskusite na hrbtni strani svoje roke. Začnite z majhnimi količinami (1 žličko, največ dve), četudi bo otroku hrana ugajala in bo hotel več, mu je v začetku ne dajte, saj njegova prebavila še niso privajena večjim količinam drugačne hrane kot je materino mleko. Hrano, ki je otrok ni pojedel zavrzite ali sami pojejte. Če otrok hrano odklanja, ga ne silite. Prisluhnite otroku, opazujte ga in ravnajte, kakor se vam zdi prav. Če dvomite o pravilnosti svojega ravnanja, se posvetujte z zdravnikom. Alergičnega otroka lahko hranimo le z živili, ki jih je odobril zdravnik.
Pomembni naslovi za pomoč pri dojenju in alergijah
Dietetičarka na Pediatrični kliniki v Ljubljani: gospa Andreja Širca Čampa, tel. 01 / 30-03-208
La Leche League Slovenija, svetovalke za dojenje:
- v Ljubljani: Jana, tel. 01/ 51-90-499, Urška, tel. 01/ 51-84-119, Mateja, tel. 01/51-24-57
- v Kopru: Tanja, tel. 05/ 62-73-484, Nataša, tel. 031/579-238
- v Mariboru: Špela, tel. 02/ 251 92 38
- v Škoflji Loki: Irena, tel. 04/51-08-001
Najdete nas tudi na internetni strani. Več >
V teh mestih so organizirana tudi mesečna redna srečanja za doječe mamice in otroke.
Služba za alergologijo in revmatske bolezni, na ljubljanski Pediatrični kliniki:
- alergološka ambulanta, tel. 01/ 30-03-246
- vodja službe: prim. Marjana Kuhar, dr. med.
- Otroški oddelek na ljubljanski Dermatovenerološki kliniki
- otroška ambulanta, tel. 431 31 13, int. 41-48
- vodja mag. Božana Podrumac, dr. med.
Denarna pomoč
Če imate otroka z hudo alergijo in imate strogo dietno prehrano, lahko na vašem Centru za socialno delo zaprosite za denarno pomoč, ki se uradno imenuje Dodatek za nego. Na centrih boste dobili vsa potrebna navodila, potrebovali boste fotokopije izvidov in obrazec centra za socialno delo. Center posreduje vašo prošnjo in izvide Strokovnemu kolegiju Pediatrične klinike, ki nato odloča, ali ste upravičeni do pomoči. Dodatek za nego (če ste do njega upravičeni) dobite, ne glede na to, kako visok je vaš osebni dohodek. Če dobite prošnjo ugodno rešeno, lahko z odločbo tudi 50% olajšavo pri odmeri dohodnine (zaradi telesne prizadetosti otroka).
Podaljšanje porodniškega dopusta
Če mislite ali želite podaljšati porodniški dopust ali kakor se uradno reče: dopust za nego in varstvo otroka, se skupaj z izvidi obrnite na lokalnem CSD, kjer boste izpolnili obrazec.Dopust za nego matere in otroka se lahko podaljša maksimalno do otrokove starosti 15. mesecev.
Vrtec ali drugo varstvo
Vsekakor boste morali poiskati vrtec ali varstvo, ki bo lahko nudilo vašemu otroku posebno dietno prehrano. Vzgojiteljicam dajte seznam dovoljenih živil. Opozorite jih, da naj bodo še posebej pazljive pri hrani, ki jo nekateri otroci kljub prepovedim nosijo v vrtec in ponujajo malim prijateljčkom (sladkarije). Vzgojiteljicam dajte posebno zdravniško potrdilo o bolezni vašega otroka in pisna navodila, kako ravnati v primeru krize.
Literatura:
- DOJENJE IN MATERINSTVO IZ SRCA, Ksenija Šoster Olmer, 1999
- ZDRAVA PREHRANA ZA DOJENČKE IN MALČKE, Anne Sheasby, Jill Scott, 1998
- VELIKA PAPAVICA ZA MALE PAPAVČKE, Annabel Karmel, 1998
- NAŠ OTROK JE ALERGIČEN, Delovna skupnost alergičnih otrok, 1994
- SAFE & HEALTHY, William Sears, LLLI, 1989
- THE WOMANLY ART OF BREASTFEEDING, LLLI, 1997
- THE BREASTFEEDING ANSWER BOOK, LLLI, 1997
- HOMEOPATIJA, dr. sci. Kornelija Pope Toth, 1994
- ALERGIJE PRI OTROCIH, Andrea Schmelz, 1999
- drugo, za podroben seznam pokličite avtorico prispevka
Recepti pri alergijah otrok
Še nekaj zanimivih in enostavnih receptov. Če vaš alergičen otrok katere od sestavin ne sme uživati, jo nadomestite z drugo, dovoljeno.
- PROSENA KAŠA S SUHIM SADJEM IN JABOLKI
Pest raznovrstnega suhega sadja, 1 žlica rozin, 2 žlici prosene kaše, jabolka iz kompota, (1 žlička javorjevega sirupa za sladilo, če želite)
Suho sadje dobro operemo. Namočimo pest raznovrstnega suhega sadja, lahko mu dodamo še žlico opranih rozin. Namočimo 2 žlici prosene kaše in jo namakamo kakšno uro. Ločeno skuhamo do mehkega. Zmešamo skupaj, lahko dodamo še žlico pretlačenih jabolk iz jabolčnega kompota in žličko javorjevega sirupa.
- PROSENA KAŠA Z ZELENJAVO
Skodelica prosene kaše, olivno olje, manjša čebula, 1 korenček, sol po potrebi
Skodelico prosene kaše operemo v vreli vodi in odcedimo. Na olivnem olju ocvremo manjšo, sesekljano čebulo in na paličice narezan korenček ter pražimo pri zmerni temperaturi približno 5 minut. Nato dodamo proseno kašo in pražimo še 5 minut. Zalijemo z vodo, solimo ter kuhamo na zmerni temperaturi 30 minut, dokler kaša ne vpije vse tekočine.
- POLENTA S SUHIM SADJEM
Količino polente prilagodimo trenutnim potrebam, voda, malo margarine, 1 pest mletega kuhanega suhega sadja (slive, marelice, jabolka, rozine, …)
Skuhamo instant polento na vodi. Na koncu dodamo malce dovoljene margarine (brez konzervansov in brez živalskih sestavin) ali materino mleko (če je obrok za dojenčka) ali žličko riževega mleka. Polenti na koncu dodamo kašo iz mletega suhega sadja. Dobro premešamo.
- POLENTA, SKUHANA NA KOMPOTU
Količino polente prilagodimo trenutnim potrebam, voda, malo margarine, sadni kompot (jabolčni, marelični, ananasov, …)
Skuhamo polento, le da namesto vode uporabimo jabolčni, marelični, slivov ali ananasov kompot. Koščke sadja lahko na koncu dodamo polenti ali pa jih zmiksamo in dodamo.
- PROSENI NARASTEK Z JABOLKI IN ROZINAMI
1 skodelica prosene kaše, pol litra riževega mleka ali vode ali sadnega soka, vanilijev sladkor, cimet, sladilo (rjav sladkor, javorjev sirup), dovoljena margarina, rozine, naribano ali na drobne listke narezani 2 jabolki, kokosova moka.
Proseno kašo prej namočimo. Proseno kašo skuhamo v pol litra riževega mleka in pol litra vode (lahko tudi v 1l vode ali 1l riževega mleka). Dodamo vanilijev sladkor in malce cimeta. Po želji osladkamo z rjavim sladkorjem ali javorjevim sirupom. Dodamo 2 žlici dovoljene margarine, naribana jabolka in pest rozin. Maso stresemo v naoljen pekač, povrhu potresemo kokosovo moko in popečemo, da porumeni (približno 30 minut pri 180 stopinjah). Ponudimo s kompotom iz suhih sliv.
- ROŽIČEVA POTICA
Za kvasec: malo tople vode, 15 g kvasa (približno 1/3 kocke, ki jo lahko kupimo v trgovini), žlička rjavega sladkorja in žlička tapiokine moke, 1 žlica tople vode ali riževega mleka.
Za testo: 10 dag tapioke, 10 dag Celiax moke, 20 dag Schar Mix-C moke (ali 30 dag koruzne moke) in 12 dag riževe moke, sol, en centimeter debela rezina rastlinske masti ali margarine za peko (če imate tako brez mlečnih sestavin in konzervansov), topla voda, 1 naribano jabolko
Za nadev: 1 naribano jabolko, pest opranih rozin, pest opranih in narezanih suhih marelic in skodelica (2,5 dcl) rožičeve moke, 3 žlice rjavega sladkorja in 1 žlica javorjevega sirupa, malce cimeta in eno vrečkica vanilijevega sladkorja, naribana 1/3 limonine lupinice, 2 žlici ruma, toplo riževo mleko, sladkor v prahu za posip
Najprej pripravimo kvasec: v malo tople vode ali v toplo riževo mleko nadrobimo 15 g kvasa (približno 1/3 kocke, ki jo lahko kupimo v trgovini) in dodamo žličko rjavega sladkorja in žličko tapiokine moke. Pustimo na toplem, da vzhaja in se naredijo mehurčki. Skodelico rožičeve moke zakuhamo v vrelo riževo mleko. Ko dobro prevre, odstavimo. Nato damo v posodo 1 naribano jabolko, pest opranih rozin, pest opranih in narezanih suhih marelic. Dodamo 3 žlice rjavega sladkorja in 1 žlico javorjevega sirupa. Dodamo malce cimeta in eno vrečkico vanilijevega sladkorja in naribamo 1/3 limonine lupinice. Dodamo 2 žlici ruma in vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se napije. Natehtamo moke. Ob robu malce posolimo. V sredo moke naredimo luknjico in vanjo nalijemo pripravljen kvasec. Na vse skupaj nadrobimo en centimeter debelo rezino rastlinske masti ali margarine za peko (če imate tako brez mlečnih sestavin in konzervansov). V zmes naribamo eno jabolko. Počasi dodajamo toplo vodo ali toplo riževo mleko po potrebi, tako da zamesimo gladko testo. Posodo pokrijemo in pustimo vzhajati 45 minut. V tem času pripravimo pekač. Količinsko je ta potica majhna, primerna za majhen, okrogel pekač za potico, premera 15-20 cm. Testo na kuhinjskem prtu ponovno pregnetemo in dodamo toliko riževe moke, da masa ni lepljiva. Testo razvaljamo na 0,5 cm debelo, nadevamo z nadevom in s prtom počasi zvijemo v potico. Damo v pekač na toplo in pustimo ponovno vzhajati kakšnih 20 minut. V tem času ogrejete pečico na 180 stopinj in damo peč pekač, pokrit s folijo. Potica se peče približno 35-45 minut, na koncu folijo odkrijte, da se zapeče še na vrhu. Ko je potica pečena, odpremo vrata pečice, vzamemo ven pekač in ga pustimo na vratih na toplem, še prej ga pokrijemo s svežo kuhinjsko krpo, da se počasi ohlaja. Še toplo po želji potresemo z sladkorjem v prahu.
- JETRNA PAŠTETA
250 g piščančjih jeter, 1 žlica olivnega olja, 1 čebula, 1 kuhan korenček, 1 strok česna, 2 ščepca suhih zelišč po želji, 1 žlica domače paradižnikove mezge, poper (po želji), 1 žlica gorčice, 1 žlica dovoljene margarine, 1 žlica drobno narezanih kislih kumaric
Jetra očistimo, operemo in narežemo. Čebulo sesekljamo in pražimo na olju 2 minuti. Ves čas mešamo. Dodamo zdrobljen česen in drobno narezana jetra. Med stalnim mešanjem pražimo tako dolgo, da se jetra začnejo drobiti. Ko se vse skupaj nekoliko ohladi, damo v mešalec, dodamo ostale sestavine in zmešamo v gosto maso. Preložimo v manjše posodice in shranimo v hladilniku.
- TACO ali TORTILLA
100 g koruznega zdroba, 150 ml mlačne vode
Koruzni zdrob damo v skledo, vanjo vlijemo vodo in gnetemo zmes tako dolgo, da je mehka in elastična. Razdelimo jo na 6 enakih delov. Vsak del damo med dva lista peki papirja in previdno tanko razvaljamo. Potem odstranimo en list papirja in položimo tortillo na srednje vročo, nepomaščeno ponev. Pečemo 1 minuto in pol, nato odstranimo zgornji papir, tortillo obrnemo in pečemo enako dolgo še na drugi strani. TACO naredimo tako, da prepognemo tortillo na ročaju lesene kuhalnice, takoj ko jo vročo vzamemo iz ponve. Na kuhalnici jo pustimo viseti tako dolgo, da se posuši in je hrustajoča. Taco lahko nadevamo z različnimi nadevi.
- NADEV ZA TACO
2 žlički olja, ˝ manjše, nasekljane čebule, 50 g mletega mesa (originalni recept ima govedino, jaz pa uporabim kar piščančje ali mleto žrebičkovo meso, ki ga na drobno narežem in sesekljam), 50 g zelenjave (kuhan grah, naribano korenje), jušni koncentrat, voda, 1 žlička domače paradižnikove mezge, 1 ščepec zelišč (bazilika, origano in rožmarin), 2 žlički zgoščevalca (koruzna ali riževa moka)
V ponvi segrejemo olje. Dodamo nasekljano čebulo in jo pražimo približno 2 minuti. Dodamo še mleto meso in ga pražimo tako dolgo, da porjavi. Dodamo zelenjavo, koncentrat, malo vode, paradižnikovo mezgo ter zelišča. Zavremo in kuhamo še 5 minut. Vmes ves čas mešamo. Na koncu primešamo zgoščevalec, ki smo ga zmešali z dvema žlicama vode in še enkrat zavremo. Kuhamo še dve minuti. Nadev naložimo v žepke TACO in še tople postrežemo.
- ROŽIČEVI KOLAČKI
2 žlici rjavega sladkorja ali 20g fruktoze, 100 g riževe moke, 50 g tapioke, 50 g rožičeve moke, 50 g kokosove moke, 100 g dovoljene margarine, 1 naribano jabolko, 2 žlički vode (ali sadnega soka ali kompota), 1 vrečka vanilijevega sladkorja, po želji marmelada ali džem ali rožičeva čokolada, za noževo konico pecilnega praška (če je dovoljen)
Sestavine zamesimo v testo, na veliki pekač damo peki papir in naredimo kupčke. Malce jih sploščimo in pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah. Po želji lahko pred peko naredite v kolačke luknjice in jih napolnite z marmelado. Včasih dam namesto marmelade na sredo kolačkov košček rožičeve čokolade.
- KRKHO JABOLČNO TESTO
25 g dovoljene margarine ali rastlinske masti, 50 g riževe moke (še najboljša je grobo mleta iz rjavega riža), 40 g naribanih jabolk, za noževo konico pecilnega praška (če je dovoljen)
Vse sestavine damo v skledo in jih zamesimo v testo. Jabolčno testo se peče pri 220 stopinjah 20 do 25 minut, oziroma tako dolgo, da rahlo porjavi. Lahko ga razvaljamo in nazrežemo v piškotke ali ga uporabimo za pito.
- SADNA PITA
1 porcija dušenega sadja (rabarbara, marelice, jabolka, robidnice, hruške, breskve, slive, ringlo ali črni ribez, lahko mešano ali pa samo po eno), sladilo po okusu – npr. 2 žlice javorjevega sirupa, voda in 1 porcija jabolčnega krhkega testa.
Sadje očistimo, operemo, olupimo in odstranimo koščice ali pečišče. Narežemo na koščke in ga v malo vode mehkega dušimo. Sladkamo po okusu. Dušeno sadje odcedimo in prihranimo sok – kompot. Sadje naložimo v majhen pekač. Nato naredimo testo po gornjem receptu, ga razvaljamo in oblikujemo z rokami. S testom prekrijemo sadje. Robove testa stisnemo skupaj. Vrhnje testo po sredini prerežemo ali prebodemo z vilicami, da bo sopara lahko uhajala ven. Pečemo pri 220 stopinjah, približno 20 minut.
Vabljeni, da se posvetujete na forum Alergija >
Poznate program Varuh zdravja?
Varuh zdravja je program aktivnega varovanja zdravja. Z njim Vzajemna zdravje ne le zavaruje, temveč pomaga zanj tudi skrbeti in ga ohranjati. Na spletni strani je brezplačna in odprta Spletna telovadnica Varuh zdravja za vse, ki želite narediti nekaj dobrega zase. V njej lahko s profesionalnimi trenerji dosežete svoje vadbene cilje in brez stroškov poskrbite za svoje počutje in zdravje. Več >>>
Vsebino Meseca aktivnosti za zdravje 2018 omogoča Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.
