Dodatno pokojninsko zavarovanje je namreč edina oblika varčevanja, pri kateri ste upravičeni do posebne davčne olajšave in zato nižje dohodnine. To obliko varčevanja namreč vzpodbuja tudi država. Na ta način torej ne boste le namensko varčevali za finančno varno starost, temveč boste poskrbeli tudi za to, da vam bo danes nekaj več denarja ostalo za sprotno porabo. A pozor, v mislih imejte naslednje:
Najvišji znesek, ki je priznan kot davčna olajšava, predstavlja 5,844 % bruto plače posameznika, vendar letno največ 2.903,66 evrov.
Če za lažjo predstavo nekoliko konkretiziramo: Posameznik s plačo 12.000 evrov bruto (kar znaša 1.300 evrov neto) bi lahko mesečno za dodatno pokojninsko varčevanje namenil do 116 evrov, ki bi se mu priznali kot davčna olajšava. Lahko bi sicer za pokojninsko varčevanje vplačeval tudi več, a se mu zato davčna olajšava ne bi povečala. Če bi posameznik letno vplačal polno premijo, bi se mu dohodnina zmanjšala za 364 evrov. Svoj informativni izračun lahko preverite TUKAJ.
Nikoli ni prepozno – odločite se za pokojninsko varčevanje zdaj!
Ker je okrog dodatnega pokojninskega varčevanja ter z njim povezanim nižanjem dohodnine še precej nejasnosti med populacijo, je spletni portal Med.over.net pripravil javno tribuno na to temo, kjer je na vprašanja bralcev odgovarjala Mojca Trkman iz Modre zavarovalnice.
Modri zavarovalnici zaupa blizu 300.000 varčevalcev in več kot 2.000 delodajalcev, ki bodo po upokojitvi poleg pokojnine iz ZPIZ-a prejeli tudi mesečno rento. V Modri zavarovalnici za njihove prihranke skrbi 65 strokovnjakov.
Pokojninski skladi Modre zavarovalnice so tudi lansko leto odlično poslovali: v letu 2021 so bili med najbolj donosnimi pokojninskimi skladi na slovenskem trgu.
35-letno bralko, ki je spremljala javno tribuno Modre zavarovalnice na portalu Med.over.net, je zanimalo, ali je pri svoji starosti že prepozna za pokojninsko varčevanje. “Z varčevanjem je najbolj smiselno začeti že ob prvi zaposlitvi, a dejstvo je, da zaradi drugih finančnih obveznosti mladi pogosto odločitev za varčevanje po upokojitvi odlagajo na kasnejši čas. Če bomo želeli tudi po upokojitvi ohraniti današnji življenjski slog, bomo tako ali drugače morali vsaj delno tudi sami poskrbeti za dodatne prihodke. Pri 35 letih niste stari, do upokojitve imate še lepo število delovno aktivnih let, v katerih lahko privarčujete dovolj za boljše življenje po upokojitvi,” ji je pojasnila Mojca Trkman.
Seveda se lahko v času zaposlitve kdaj zgodi tudi to, da ostanemo brez službe in se znajdemo v finančni zagati. Takrat zagotovo vsak evro veliko pomeni in nimamo presežka, ki bi ga lahko dajali za mesečno pokojninsko varčevanje. Kaj sledi v tem primeru, če torej ostanemo brez službe in ne moremo plačevati mesečne varčevalne premije? Mojca Trkman pomirja:
Dodatno pokojninsko zavarovanje je prilagodljivo. Sami določite višino premije, ki jo lahko kadarkoli prilagodite. Povišate v času, ko imate višje prihodke, oziroma znižate v času, ko so vaši prihodki nižji. Prav tako lahko brez stroškov varčevalno polico postavite v mirovanje in ponovno začnete vplačevati premije takrat, ko vam finance to dopuščajo. Tudi v času mirovanja se sredstva plemenitijo skladno z donosi pokojninskega sklada.
Nekaj informativnih izračunov, ki vam bodo dali vsaj okvirno informacijo o tem, kaj lahko pričakujete, če se tudi sami odločite za pokojninsko varčevanje, lahko naredite tukaj.
Kdo določa višino mesečne premije?
Naslednje vprašanje v sklopu javne tribune Modre zavarovalnice, vezano prav na višino mesečne premije, je bilo, ali premijo določa delodajalec ali posameznik sam. Sogovornica je pojasnila: “Višina premije delodajalca je odvisna od tega, ali ste zaposleni v javnem sektorju ali v gospodarstvu. Premije v javnem sektorju so določene za vse zaposlene in so odvisne od premijskega razreda zaposlenega (višine premij javnih uslužbencev lahko najdete tukaj). V gospodarstvu višino premije določi delodajalec, praviloma v dogovoru z zaposlenimi (zakonsko je omejena minimalna premija delodajalca, ki trenutno znaša 28,17 € mesečno).”
A ne glede na to, vsak posameznik lahko poleg delodajalca varčuje tudi sam in si na ta način povečuje prihranke za dodatno pokojnino. Za individualno vplačane premije vam, kot že omenjeno na začetku članka, pripada davčna olajšava, in sicer za zneske do višine 5,844 % vaše bruto plače (najvišji letni znesek vplačil, ki vam še zagotavlja olajšavo, je omejen na 2.903,66 evra). “Če ste zaposleni v gospodarstvu, se v kvoto 5,844 % šteje tudi premija delodajalca, pri čemer ima delodajalec prednost pri uveljavljanju olajšave. Če torej delodajalec davčne olajšave ne izkoristi v celoti, lahko preostanek olajšave izkoristite vi. Če ste zaposleni v javnem sektorju, pa premije delodajalca ne vplivajo na vašo davčno olajšavo, ki jo lahko z lastnimi vplačili izkoristite v celoti,” še dodaja gospa Trkman.
Renta pripada tudi v času predčasne upokojitve
Če ste se ali se še boste odločili za namensko pokojninsko varčevanje, potem vam bo, ko se upokojite, pripadla pokojninska renta, ki predstavlja dodaten dohodek ob upokojitvi (poleg pokojnine). A pomemben dejavnik pri odmerjanju zneska te mesečne rente je vsekakor starost ob začetku prejemanja, zato v primeru predčasne oziroma invalidske upokojitve ta ne bo tako visoka, kot bi bila, če bi se starostno upokojili, pove Mojca Trkman iz Modre zavarovalnice: “Renta vam pripada tudi v primeru predčasne oz. invalidske upokojitve, a je v takem primeru nekoliko nižja. Višina rente je namreč odvisna od več dejavnikov: višine privarčevanih sredstev, vaše starosti ob začetku izplačevanja, vračunane tehnične obrestne mere, rentnih tablic smrtnosti …” Se pa vse rente izplačujejo dosmrtno, kar pomeni, da je treba privarčevana sredstva porazdeliti na izplačilo rent v daljšem časovnem obdobju.
V teh negotovih časih pa marsikoga skrbi tudi to, da bi zavarovalnica, kjer varčujejo, propadla – in bi ostali brez vseh prihrankov. Sogovornica miri, da so takšne skrbi oziroma pomisleki odveč: “Pri Modri izvajamo dodatno pokojninsko zavarovanje v obliki v vzajemnih pokojninskih skladov, katerih pomembna značilnost je, da je premoženje sklada v izključni lasti varčevalcev in kot tako strogo ločeno od osnovnega premoženja Modre ali drugih pokojninskih skladov, ki jih upravljamo.”
Poleg tega bi v primeru, da bi šlo kaj narobe in bi Modra zavarovalnica nehala delovati, pokojninski sklad v upravljanje prevzel drug izvajalec oziroma v skrajnem primeru banka skrbnica, varčevalci pa bi ohranili vse svoje prihranke in vse obstoječe pravice, opredeljene v pokojninskem načrtu pokojninskega sklada.
“Poslovanje Modre je sicer pod strogim nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor, poslovanje skladov pa mesečno nadzirata Agencija za trg vrednostnih papirjev in banka skrbnica, ki tekoče spremlja vse transakcije in skrbi za pravilen izračun stanja na osebnih računih. Poslovanje skladov nadzirajo tudi odbori skladov, sestavljeni iz predstavnikov delodajalcev in predstavnikov zaposlenih,” še dodaja Trkmanova.
Vse, kar vas zanima v povezavi z Modro zavarovalnico, možnostmi pokojninskega varčevanja in mesečnimi rentami, si lahko preberite TUKAJ. Ali pa odgovor, ki vas zanima, poiščete na javni tribuni portala Med.over.net.
