S kmetije na krožnik. Takšne poti si želi za svoj zrezek verjetno vsak mesojedec. Z novo odločitvijo Ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA) pa se morda nakazuje začetek novega trenda – iz laboratorija na krožnik.
FDA je pretekli mesec izjavila, da “nima več vprašanj” glede proizvodnje piščanca, gojenega v laboratoriju kalifornijske družbe Upside Foods, kar pomeni, da so meso odobrili za človeško prehrano, saj se na celični ravni ne razlikuje od pravega piščanca.
To je prvič, da je ameriška vladna agencija odobrila laboratorijsko pridelano meso, zato obstaja še veliko vprašanj o njegovi proizvodnji, varnosti in razpoložljivosti.
Kakšen je postopek pridobivanja takšnega mesa?
Meso iz laboratorija je biološko enako “pravemu” piščancu. Pri Upside Foods se vse začne z vzorcem celic živega piščanca.
“Vzamemo vzorec celice iz živali ali oplojenega jajčeca in ekstrahiramo celice, ki imajo sposobnost rasti v živalsko tkivo ali meso,” je za Health povedal David Kay, direktor komunikacij Upside Foods. “Celice nato premestimo v velik rezervoar iz nerjavečega jekla, imenovan kultivator, ki spominja na opremo za varjenje piva. Nato celicam zagotovimo hranila, ki jih potrebujejo za rast in razmnoževanje.“
“Pri gojenju mesa z zagotavljanjem toplote in osnovnih elementov (vode, beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov) za rast mišic in maščob dobimo enak biološki proces, kot se dogaja znotraj živali,” razlaga Maia Keerie, vodja medijev in komunikacij za Good Food Institute, neprofitne organizacije, posvečene alternativnemu razvoju beljakovin.
“Ta prelomna odločitev pomeni, da je FDA sprejela naš sklep o varnosti in da bo gojeni piščanec Upside po inšpekcijskem pregledu in odobritvi etikete na voljo potrošnikom.”
David Kay
Kako varno je takšno meso?
“Center za varnost hrane pravi, da ni znano, ali je laboratorijsko pridelano meso bolj ali manj varno od tradicionalnega,” je za Health povedala Ashley Kitchens, lastnica podjetja Plant Centered Nutrition, ki se ukvarja z rastlinsko prehrano. “Obstajajo argumenti, da pri tem mesu obstaja večje tveganje za kontaminacijo, ker nima delujočega imunskega sistema,” je še dodala, a Keerie ob tem opozarja, da bi lahko bilo v laboratoriju gojeno meso bolj kvalitetno. “Antibiotiki in protiglivična sredstva se med proizvodnim procesom sploh ne uporabljajo (lahko pa se uporabljajo v zelo majhnih količinah v fazah pred proizvodnjo). Zato v laboratoriju gojeno meso ne bo prispevalo k odpornosti na antibiotike in bo verjetno povzročilo manjše število pojavov bolezni, ki se prenašajo s hrano. Na primer, gojeni piščanec podjetja Upside je imel zelo nizko število mikrobov v primerjavi z običajnim piščancem, prav tako pa je bil test negativen na običajne patogene, ki se prenašajo s hrano, kot je salmonela,” pravi Keerie.
“Da bi zmanjšali tveganje za bolezni, povezane z živalmi, so celice, ki se uporabljajo pri proizvodnji gojenega mesa, skrbno pregledane, da v njih ni nalezljivih patogenov, vključno z virusi, bakterijami in drugimi mikrobi,” je še dejala Keerie.
Kakšne so prednosti v laboratoriju gojenega mesa?
Dobra novica za naravo. “Po navedbah Univerze v Oxfordu lahko laboratorijsko pridelano meso zmanjša emisije toplogrednih plinov za 96 odstotkov v primerjavi s konvencionalno pridelanim mesom,” razlaga Kitchens. “S tem se ne zmanjšajo samo emisije, ampak tudi varčuje z energijo.”
Poleg tega je takšna proizvodnja prijazna živalim. Ker se mnogi vegetarijanci iz ljubezni do živali odpovedujejo mesu, jim bo morda to meso “zadišalo” …
Kdaj bo na voljo v trgovinah, še ni znano.
