Po ocenah stroke za gripo vsako leto zboli okoli 200.000 ljudi.
Zima je pred vrati, ta pa s seboj prinaša tudi povečano tveganje za nalezljive bolezni kot so gripa, pnevmokokne okužbe in respiratoni recicijski virus (RSV). Po besedah specialistke infektologije in pediatrije Tatjane Mrvič, dr.med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, se število respiratornih virusnih okužb v zadnjih tednih povečuje, ne samo na infekcijski kliniki ampak tudi v urgentni ambulanti interne klinike. “Dotok pacientov je kar velik, tako da že počasi zmanjkuje postelj, pa se sezona še ni začela. Trenutno opažamo, da je potrjenih nekaj več okužb z RSVpri dojenčkih oziroma majhnih otrocih, tako da bo to nekakšen prvi val, v roku enega meseca verjetno sledi sezona gripe,” je dejala.
Sezona gripe se torej še ni začela, čeprav smo v Sloveniji že potrdili posamične primere. Sicer se pri nas običajno sezona gripe začne v drugi polovici decembra jeseni in vrh doseže januarja ali februarja ter zgodaj spomladi izzveni. Po ocenah stroke za to boleznijo vsako leto zboli okoli 200.000 ljudi.
“Gre za bolezen, ki jo pogosto povezujemo z visoko temperaturo, mišičnimi bolečinami, splošno obolelostjo in respiratornimi simptomi kot so kašelj, ki lahko vztraja kar nekaj časa,” bolezenske znake gripe opiše specialistka družinske in urgentne medicine Vesna Homar, dr.med. iz Zdravstvenega doma Vrhnika. Po njenih besedah je ta bolezen najbolj nevarna za najmlajše, starejše od 65 let in nosečnice, med ogroženimi so tudi ljudje s kroničnimi boleznimi in ljudmi s prekomerno telesno težo.
Do resnejših zapletov zaradi gripe pa ne pride le pri bolj ogroženih skupinah, ampak tudi pri sicer povsem zdravih ljudeh. “Tudi ti lahko pristanejo zaradi težje oblike bolezni v intenzivni enoti,” je dodala infektologinja.
Zaščita pred gripo
Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki se je že začelo. Priporočljivo je za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, za bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi, ter za majhne otroke stare od 6 do 23 mesecev. Cepljenje se priporoča tudi nosečnicam, družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov. Stroka cepljenje priporoča tudi družinskim članom majhnih otrok in še posebej, če je v družini dojenček mlajši od 6 mesecev, ki še ne more biti cepljen. Cepljenje je priporočljivo za zdravstveno osebje in ljudi v vseh tistih poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe ohromela dejavnost (policija, carina, pošta, gasilci itd.)
Slovenija z najmanjšo precepljenostjo
Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne prične število obolelih z gripo upadati. Sicer se je v lanski sezoni proti gripi cepilo okoli šest odstotkov Slovencev, pri starejših od 65 let je bil delež precepljenosti 19 odstotkov. “Slovenija je žal ena od evropskih držav z najmanjšo precepljenostjo proti gripi in smo še zelo daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se v vsaki sezoni gripe cepilo vsaj 75 odstotkov starejših od 65 let,” opozarja Nadja Šinkovec Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
NIJZ: Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših traja razvoj imunosti 14 ali celo več dni. Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zaradi tega moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto.
Trije virusi gripe
Po navedbah NIJZ so poznani trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe na primer v šolah, vrtcih.
Čas od okužbe do pojava bolezni, je kratka. Bolezenski simptomi in znaki gripe (vročina, nahod, bolečina v žrelu, kašelj) se pojavijo 1-3 dni po okužbi.
Način prenosa
Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo.
Dovzetnost za okužbo
Po navedbah NIJZ smo za gripo smo sprejemljivi vsi. “Po okužbi z virusom influence pa je potek lahko precej različen in odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Pri mlajših, sicer zdravih poteka okužba brez simptomov – kljub okužbi ne zbolimo, pri starejših kronično bolnih pa je potek lahko težak in zapleten.”
Simptomi in znaki bolezni
Približno 1-3 dneh po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost.
Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje časa (7 dni ali še več). Dolgotrajnejše izločanje virusa je značilno za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom.
Zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno
“Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni,” navaja NIJZ. Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38°C, jemljemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal in poslabša počutje. Svetuje se uporaba kapljic za nos, da se prehodnost nosu poveča in olajša dihanje.
Zaužijemo dovolj tekočin, saj jih zaradi vročine izgubimo več kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetuje se počitek in izogibanje telesnim naporom dokler traja vročina.
Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je brez smisla in je lahko škodljivo.
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo, je gripa lahko težka bolezen. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in kašelj postane vse bolj gnojav, pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je pregled in nasvet zdravnika nujno potreben. Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen, izsušen, je potreben pregled v ambulanti.
