Čeprav je skrb za imunski sistem dolgoročen projekt, kjer gre dejansko za življenjski slog – od ustrezne prehrane, zdravja črevesja, gibanja, spanja, sproščanja oziroma čim manj stresnega življenja, pa imamo tudi med divjimi rastlinami, zelišči in drugimi »pleveli« kar nekaj zaveznikov, ki nam lahko pomagajo. Z nami svoje bogato znanje deli dr. Tina Mele je doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti in urednica spletne strani TheGreenWitchSi, zakladnice znanja o zeliščih.
Sama raje razmišljam o tem, kako lahko imunski sistem nahranim, ne pa kako ga lahko spodbudim. Vsaj kar se tiče same preventive. Niso mi blizu preventivne zelišče »kure«, so pa lahko določena specifična zelišča izredna pomoč v primeru, ko se nas nekaj loteva in v prvih dneh bolezni. V članku so omenjena predvsem zelišča, koristna pri »sezonskih« virusnih obolenjih dihal – prehladi, gripa in ostale viroze.
Prvi pogoj za zdrav imunski sistem je dober prehranski status. Ne bom govorila o »5 na dan«, ker dobro vemo, da je priporočljivo jesti čim več sadja in zelenjave. Spustimo se na globlji nivo.
Kaj potrebujemo za močen imunski sistem
Za imunski sistem so še posebej pomembna mikrohranila:
- cink
- vitamin A
- vitamin C
- vitamin E
- selen
- vitamin D ter
- esencialne maščobne kisline, še posebej omega-3 maščobne kisline.
Zasledili boste veliko reklam za različna prehranska dopolnila, ki vsebujejo te snovi. Po mojem mnenju so ta dopolnila lahko popolnoma koristna, če:
- Jih mi dejansko potrebujemo, se pravi, da nam jih v telesu res primanjkuje.
- Kupujemo kvalitetna in zanesljiva prehranska dopolnila. Trg prehranskih dopolnil ni tako strogo reguliran kot trg z zdravil, zato se lahko dobi marsikaj. Za prehranska dopolnila namreč velja enaka zakonodaja kot za hrano in ne kot za zdravila.
Da bi se izognili tej dilemi, katero prehransko dopolnilo kupiti, se lahko malce sprehodimo. Pred domačim pragom nas dejansko čaka ogromno zelo koristnih in okusnih rastlin, ki vsebujejo obilico snovi, ki tako zelo koristijo našemu imunskemu sistemu in to v precej višjih koncentracijah, kot recimo v sadju in zelenjavi.
Koristnih in okusne rastline v naši okolici, ki koristijo imunskemu sistemu
Kopriva
Kopriva – zeleno zlato. Cela rastlina je zelo bogata z vitamini (posebej vitamin A in C) ter minerali (še posebej z železom, magnezijem, kalcijem in silicijem), semena pa so bogata še z maščobnimi kislinami in vitaminom E. Poleg tega, kopriva vsebuje tudi znatne količine klorofila, kroma, kobalta, fosforja, kalija, vitamina B2, selena, vitamina B1, cinka, vitamina E, vitamina K in proteine.
Čeprav je cela rastlina zelo uporabna in odlično podpira naš imunski sistem in zdravje na sploh, pa prav semena koprive veljajo za pravo super super hrano. Poleg tega je to lokalna, lahko dostopna in poceni (oz. brezplačna) superhrana.
Semena pobiramo pozno poleti in jeseni, ko so dobro razvita, a še zelena. Morda katera že malo rjavijo, vendar naj bo večina zelenih.
Semena koprive se lahko uporabi v jogurtih, skutah, smoothijih, omakah, juhah, pecivu, kruhu itd. Lahko se jih tudi malo popraži in se jih uporablja kot začimbo. Brez težav se jih tudi zamaskira v muffine ali kakšno drugo »otrokom prijazno« obliko.
Črna detelja
Črna detelja vsebuje kalcij, krom, kalij, magnezij, niacin (vitamin B3), tiamin (vitamin B1), fosfor, kalij in vitamin C. Najenostavnejši način je, da cvetove skupaj z zgornjimi listki dodajamo v solate ali druge jedi.
Trpotec
Tako ozkolistni kot širokolistni trpotec vsebujeta veliko vitamina C, kalcija, bakra in selena. Vsebujeta tudi antioksidante in protivnetne snovi. Mlade liste lahko vključimo v solate in druge jedi, popke ozkolistnega trpotca se lahko prepraži in doda jedem, semena širokolistnega trpotca lahko vključimo praktično povsod.
Navadna zvezdica (»kurja črevca«)
Navadna zvezdica (»kurja črevca«) je zelo okusen plevel in izredno bogata z aluminijem, bakrom, železom, magnezijem, manganom, silicijem in cinkom. Veliko vsebuje tudi kalcija, klorofila, kobalta, fosforja, kalija, proteinov, karotenov (vitamin A) in maščob. Je tudi dober vir vitamina C, kroma, molibdena, riboflavina (vitamin B2), niacina (vitamin B3) in tiamina (B1).
Kako iz rastlin izvleči največ blagodejnih mineralov
En izmed odličnih in zelo enostavnih načinov »pridobivanja« predvsem mineralov iz rastlin je namakanje v kis. Najboljši je domači jabolčni kis, ki je že sam po sebi zdravilen, dober pa bo vsak kis. Hranilna zelišča (kopriva, trpotec, detelja, navadna zvezdica) drobno narežemo (lahko so sveža ali suha), napolnimo kozarec za vlaganje do 2 prsta pod vrhom, če imamo sveže rastline, oziroma do polovice, če imamo suhe rastline. Prelijemo s kisom do vrha. Če imamo kovinski pokrovček dodamo spodaj peki papir, da kis ne povzroča rjavenja pokrovčka. Na hladnem in temnem pustimo namakati 6 tednov in nato precedimo.
Tako kis je prava mineralna bomba, ki obilno nahrani tudi naš imunski sistem in se ga lahko uporablja kot običajen kis.
So rastline iz domačega praga res učinkovite
Vsa divja hrana je prava super hrana, ki je v povprečju vsaj 3-4 x bogatejša z mikrohranili kot domače gojena in še večkrat, kot tista iz trgovine. Poleg vitaminov in mineralov vsebuje polno antioksidantov, čreslovin, grenčin in drugih snovi, koristijo našemu zdravju. Če divje rastline, zelišča in druge »plevele« vključimo v svoj vsakdan, bomo za imunski sistem storili več, kot si lahko predstavljamo in to na enostaven in poceni način.
Pogledali smo si le par primerov, kako lahko z divjimi rastlinami, zelišči in drugimi »pleveli« nahranimo in krepimo imunski sistem.
Imamo še ogromno zakladov izpred domačega praga, ki nam nudijo obilico koristnih snovi za naše telo in za naš imunski sistem, ki jih bomo predstavili v naslednjem članku Rastline za čas, ko se nas nekaj loteva.
Vse to in še veliko več o imunskem sistemu in virozah, tudi kako si ob sami bolezni pravilno pomagamo pri virozah – pri vročini, bolečem grlu, vnetih sinusis in drugih težavah, najdete v spletni strani Z naravo do zdravja in boljšega počutja.
O avtorici: Dr. Tina Mele
Dr. Tina Mele je doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti in urednica spletne strani TheGreenWitchSi, zakladnice znanja o zeliščih. Doktorirala je iz nevrofarmakologije na Medicinski fakulteti, sodelovala na Univerzi na Primorskem pri študiju Biopsihologije ter kot asistentka pri predmetih povezanih s psihofarmakologijo, nevroznanostjo in nevrodegeneracijo. Odgovarja na forumu Vrtičkarstvo, zelišča in urejanje okolice in je urednica spletne strani TheGreenWitch, kjer je objavljenih še več člankov in informacij o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi. Več o avtorici …
