Psihologi pravijo, da je pisanje dnevnika velika umska dejavnost, saj pomaga otrokom, da izrazijo svoje misli, čustva in želje, usmerjajo negativna čustva, bogatijo domišljijo, razvijajo ustvarjalnost.
Čeprav je s pojavom sodobne tehnologije veliko stvari in navad odšlo v zgodovino, še vedno veliko deklic piše dnevnik. Tako kot so ga pisali včasih, s svinčnikom in papirjem. In vsi imajo ključavnice, saj ne želijo, da bi kdo izvedel za njihove skrivnosti.
Starši te želje ne smejo zlorabiti in z branjem poseči v otrokovo zasebnost. Po mnenju strokovnjakov je to dovoljeno edino v primeru, če bi opazili čudno obnašanje pri otroku in sumili, da je nekaj narobe.
Najstnice je včasih strah, da bi bila njihova zapisana skrivnost razkrita, zato že vnaprej obupajo. Deklica Maja nam je zaupala, kako ona piše dnevnik ter ga uspešno skriva pred radovednimi člani družine.
»Kupite si lep zvezek ali pravi dnevnik. Razmislite, ali boste pisali vsak dan, ali samo, ko se zgodi kaj lepega. Nikakor niste dolžni svoji družini povedati, da pišete dnevnik ali ga celo kazati.
Umaknite se v prostor, kjer vam bo prijetno in ni bojazni, da bi vas kdo motil in videl, kaj pišete ter začnite s pisanjem. Uživajte. Jaz uživam v tem, ko pišem dnevnik in ne mislim na nič drugega. Včasih si v ušesa dam še slušalke in pišem o tem, kaj se mi je tisti dan zgodilo. Kdaj pa kdaj ga tudi odišavim.
Seveda, vedno se lahko pojavi mama, sestra ali celo oče, ki bi želel poseči v vaše življenje in prebrati, kaj ste zapisali. Moj nasvet je naslednji. Če opazite, da vam zastavljajo sumljiva vprašanja o rečeh, o katerih niste govorili nikomur, je čas, da dnevnik skrijete na drugo mesto, tja kjer pa je bil dnevnik postavite drug zvezek in vanj pišite neumnosti, kot na primer, da ste videli žirafo, ki je pila kavo. Verjetno jih bo to odvrnilo od branja.«
