Podaljševanje življenjske dobe pomeni tudi večjo pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča bolezen možganov in predstavlja dve tretjini vseh demenc ter močno prizadene posameznika, njegove svojce in širšo družbo. Letošnja obeležitev meseca Alzheimerjeve bolezni izpostavlja predvsem zmanjševanje in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence ter destigmatizaciji.
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod sloganom “Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno! “
Kako lahko zmanjšamo dejavnike tveganja
Dejavnikov tveganja za demenco je veliko, in jih lahko razdelimo na nespremenljive, tiste, na katere ne moremo vplivati, in spremenljive, tiste, ki jih lahko moduliramo. Starost je največji in nespremenljivi dejavnik tveganja za demenco, k temu pa se pridružujejo še spol (ženske so bolj prizadete), genetska predispozicija in družinska zgodovina bolezni.
“Na spremenljive dejavnike tveganja lahko vplivamo in za zmanjševanje tveganja za demenco bodimo telesno aktivni, skrbimo, da se zdravo prehranjujemo, poskrbimo za zadosten in kvaliteten spanec, skrbimo za svoje zdravje srca in ožilja, negujmo socialne stike, trenirajmo tudi z možgani, naj bodo stimulirani, izogibajmo se onesnaženemu zraku (kot so npr. drobni trdni delci še posebej PM2.5, tekoče kapljice, ki nastanejo pri zgorevanju goriva, pri požarih in procesih, ki proizvajajo prah) in strupom (npr. svinec, pesticidi), preprečujmo povišano telesno težo in/ali debelost, preprečujmo oziroma zdravimo sladkorno bolezen in povišan krvni pritisk, zdravimo depresijo, preprečujmo poškodbe glave (uporabljajmo varnostne čelade), v primeru težav s sluhom uporabljajmo slušne pripomočke. Kajenje, tvegana raba alkohola in zloraba drugih psihoaktivnih snovi so pomembni dejavniki tveganja za demenco” je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih, svetnica z NIJZ.
Dlje kot smo se izobraževali bolje smo zaščiteni pred demenco. Strokovnjaki poročajo, da dlje trajajoče izobraževanje pripomore k gradnji »kognitivne rezerve« ali sposobnosti naših možganov, da nam omogočijo še naprej opravljanje kognitivnih nalog četudi prihaja do sprememb v možganih. Pomembno je, da smo angažirani v aktivnostih, ki so stimulativne za naše možgane, družabnost, socialni stiki in mentalna aktivnost nas lahko ščitijo.
Mit 1: Demence ne moremo preprečiti
Realnost je, da so številni dejavniki tveganja za demenco v naših rokah. Prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič z pojasnjuje, da lahko kar 40 odstotkov vzrokov demence zmanjšamo ali zamaknemo, s prilagajanjem življenjskega sloga in zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem. Pomembno je ozavestiti družbo, da je demenca lahko preprečljiva, zlasti s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in okolja.
Mit 2: Demenca je normalen del staranja
Staranje ni enakovredno demenci. Demenca ni neizogiben del staranja, ampak degenerativna bolezen možganov. S starostjo se verjetnost za razvoj demence sicer povečuje, vendar lahko z aktivnim in zdravim življenjem to tveganje zmanjšamo.
Mit 3: O demenci je bolje ne govoriti
Stigma in zmotna prepričanja o demenci vodijo v socialno izolacijo bolnikov in njihovih družin. Dr. Barbara Lovrečič opozarja, da je za bolnike in njihove družine ključna podpora družbe in spodbujanje odprtega dialoga. Samo s priznavanjem in razpravo o demenci lahko družba zagotovi potrebno podporo, spodbudi zgodnje odkrivanje in zdravljenje ter ustvari razumevajoče okolje.
Mit 4: Življenjski slog nima vpliva na razvoj demence
Vpliv življenjskega sloga na možgansko zdravje je velik. Dr. Barbara Lovrečič poudarja pomen zdravega srca in ožilja za zdravje možganov in opominja, da lahko z uravnavanjem krvnega pritiska in krvnega sladkorja, zdravim življenjskim slogom ter zmanjševanjem okoljskih dejavnikov tveganja učinkovito zmanjšamo tveganje za demenco.
Za zmanjševanje tveganja in zaščito pred demenco je ključna osveščenost o bolezni. Poudarek mora biti na zdravem življenjskem slogu, zmanjševanju vedenjskih in okoljskih dejavnikov tveganja, vzdrževanju socialnih stikov, spodbujanju mentalne aktivnosti in radovednosti. Za premagovanje stigme in predsodkov, ki obdajajo to bolezen, je pomembno, da se o demenci govori odprto in iskreno, ter da družba ponudi podporo in razumevanje bolnikom in njihovim družinam. Le tako bomo lahko omogočili pravočasno diagnosticiranje, zdravljenje in podporo, ki lahko izboljšajo kakovost življenja bolnikov z demenco in njihovih družin.
VIR: NIJZ
