Pri večini ljudi, ki prejmejo diagnozo duševne motnje, ta diagnoza le redko ostane edina. Življenjske izkušnje in okolje nedvomno vplivajo na tveganje za razvoj duševnih motenj, vendar ima pri tem pomembno vlogo tudi genetika, poroča Science Direct.
Do diagnoze brez laboratorijskih testov
“Psihiatrija je edina medicinska specialnost, ki nima dokončnih laboratorijskih testov. Ne moremo opraviti krvnega testa, ki bi pokazal, ali ima nekdo depresijo – zanašati se moramo na simptome in klinične znake. In to velja za skoraj vse psihiatrične motnje,” je povedal Kenneth Kendler, dr. med., profesor na Oddelku za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze Virginia Commonwealth.
Pravi, da je genetika razvijajoče se orodje, ki omogoča boljše razumevanje povezav med posameznimi duševnimi motnjami. Ugotovitve nove študije predstavljajo doslej najobsežnejšo analizo genetskih podatkov s področja psihiatrije in prinašajo nov vpogled v to, zakaj imajo posamezniki z eno duševno motnjo pogosto tudi drugo ali tretjo.

Pet skupin s pomembnimi genetskimi podobnostmi
Za boljše razumevanje genetskih vplivov so raziskovalci analizirali podatke več kot 6 milijonov ljudi – 1 milijona posameznikov z diagnozo duševne motnje, ki se je pojavila v otroštvu ali odraslosti, ter 5 milijonov ljudi brez diagnosticirane duševne motnje.
Rezultati so pokazali, da 14 preučenih psihiatričnih motenj ni genetsko ločenih. Namesto tega se razvrščajo v pet širših skupin, ki si delijo pomembne genetske podobnosti:
- Kompulzivne motnje: obsesivno-kompulzivna motnja, anoreksija nervoza ter v manjši meri Tourettov sindrom, anksiozne motnje.
- Internalizacijske motnje: velika depresivna motnja, anksiozne motnje in posttravmatska stresna motnja.
- Nevro-razvojne motnje: motnja avtističnega spektra, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ter v manjši meri Tourettov sindrom.
- Shizofrenija in bipolarna motnja.
- Motnje, povezane z uporabo substanc: motnja uporabe opioidov, motnja uporabe konoplje, motnja uporabe alkohola in odvisnost od nikotina.
Nekatere motnje so pokazale posebej močne genetske povezave. Velika depresija, anksiozne motnje in posttravmatska stresna motnja si, kot kaže, delijo približno 90 odstotkov genetskega tveganja. Shizofrenija in bipolarna motnja pa si delita približno 66 odstotkov genetskih označevalcev.
Vir: Science Direct, Scientists discover why mental disorders so often overlap. Dostopno na: https://www.sciencedaily.com/releases/2025/12/251223084855.htm. Zadnji dostop: December 2025



