Največja nacionalna raziskava o zdravju prebivalcev, Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024 (prva objava), razkriva zaskrbljujoče trende: Slovenci se prehranjujemo vse manj zdravo, delež debelih odraslih pa se kljub dolgoletnim opozorilom in programom javnega zdravja še vedno povečuje.
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog je raziskava z najdaljšo tradicijo na področju spremljanja z zdravjem povezanih vedenj v odrasli populaciji v Sloveniji. Raziskavo je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvedel že sedmič, prvič leta 2001. V zadnji je bilo vključenih 17.500 prebivalcev, starih od 18 do 74 let. Rezultati omogočajo vpogled v več kot dve desetletji sprememb življenjskih navad Slovencev – in kažejo, da smo na področju prehrane in telesne teže vse prej kot na pravi poti.
Debelost narašča že več kot dve desetletji
Primerjalni podatki iz obdobja 2001–2024 kažejo, da debelost med odraslimi prebivalci Slovenije še vedno narašča. V tem času se je delež žensk z debelostjo povečal za 2,9 odstotne točke, pri moških pa kar za šest odstotnih točk.
Skoraj polovica moških (45,3 odstotka) v starosti od 18 do 74 let se danes sooča s prekomerno telesno maso, dobra petina (21,3 odstotka) med njimi pa že izpolnjuje merila za debelost. Pri ženskah so podatki nekoliko ugodnejši, vendar glede dolgoročnega vpliva na zdravje nič manj zaskrbljujoči.
Raziskava potrjuje, da je debelost v Sloveniji ena najhitreje rastočih kroničnih bolezni. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za kompleksen pojav, na katerega vplivajo številni dejavniki: nezdrava prehrana, sedeč način življenja, stres in pomanjkanje spanja …
Kdo se prehranjuje nezdravo?
Raziskava je pokazala, da so nezdrave prehranske navade najpogostejše med moškimi, mlajšimi odraslimi, prebivalci z nižjo izobrazbo in tistimi, ki svoj družbeni sloj ocenjujejo kot nižji. To pomeni, da so prehranske razlike v Sloveniji še vedno izrazito družbeno pogojene. Kakovostna, uravnotežena prehrana ni enako dostopna vsem, kar vpliva tako na zdravje posameznika kot na širšo javnozdravstveno sliko.
Na NIJZ opozarjajo, da so prehranske navade Slovencev vse bolj odvisne od življenjskega tempa in dostopnosti industrijsko predelane hrane. Mlajše generacije sicer bolje poznajo načela zdravega prehranjevanja, vendar pogosteje posegajo po hitro pripravljeni in energijsko bogati hrani.
Kaj pomeni zdravo prehranjevanje?
NIJZ v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) spodbuja smernice 12 korakov do zdravega prehranjevanja ki vključujejo uravnotežen in raznolik jedilnik, zmernost pri uživanju hrane ter redno telesno dejavnost.
Med glavnimi priporočili so:
- uživanje več sadja, zelenjave in polnovrednih žit,
- izbira kakovostnih beljakovin, kot so stročnice, ribe in pusto meso,
- uporaba rastlinskih maščob,
- omejevanje sladkorja, soli in alkohola,
- pitje dovolj tekočine in redno prehranjevanje.
Debelost ni le estetska težava
Debelost dokazano povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, pa tudi za nekatere vrste raka. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo brez ukrepov za izboljšanje prehrane in spodbujanje gibanja posledice za zdravje prebivalstva in zdravstveni sistem dolgoročno velike.
Več rezultatov, povezanih z zdravjem, prehranjevanjem, debelostjo in alkoholom preverite TUKAJ!
