Tako poudarja dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka akutne paliativne oskrbe (OAPO) na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe (SZPHO), ki pravi, da je to vloga paliativne oskrbe.
Potreba po večji in pravočasni dostopnosti paliativne oskrbe
V Evropi vsako leto 4,4 milijona ljudi potrebuje paliativno oskrbo, s staranjem prebivalstva in povečevanjem bremena nenalezljivih bolezni, pa se bo ta potreba še povečevala, kažejo podatki Evropskega združenja za paliativno oskrbo. Zato danes, 15. junija, prvič obeležujemo evropski dan paliativne oskrbe, s katerim želi združenje opozoriti na pomen tega področja in poudariti potrebo po večji in pravočasni dostopnosti storitev paliativne oskrbe.
Tudi Slovenija nujno potrebuje dobro razvito mrežo paliativne oskrbe, ki mora biti vpeljana v vse ravni zdravstvenega in socialnega sistema, opozarjajo slovenski strokovnjaki. Na leto v Sloveniji umre okoli 23.000 ljudi, samo zaradi raka 6.000. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da se v zadnjih letih niža število ljudi, ki umrejo pri njih – to pripisujejo boljšemu razumevanju in večji dostopnosti paliativne oskrbe, ki bolnikom omogoča, da se lahko poslovijo v varnem domačem okolju, obdani z opolnomočenimi svojci.
“V Slovenji imamo po posameznih regijah in ustanovah že zelo dobre izkušnje z izvajanjem paliativne oskrbe, ki jih velja izpostaviti, tudi kot vzpodbudo drugim. Želja je, da bi z dobro razvito mrežo paliativne oskrbe na vseh nivojih zdravstvenega sistema v vseh regijah takšno oskrbo lahko zagotavljali vsem neozdravljivo bolnim,” pravi dr. Ebert Moltarova.
Paliativna oskrba predstavlja varnost in zavetje, kjer si sprejet, ko veš, da ob napredovanju bolezni in bližanju smrti ne boš osamljen in ne boš umiral v bolečinah.
Petra Gornik, dr. med., iz SB Novo mesto
Temelj kakovosti življenja za osebe z neozdravljivo boleznijo
Pomembno je, da se paliativna oskrba prične zgodaj ob diagnozi neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni. Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna, predvsem njegove želje in vrednote. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.
Paliativni timi so osnova za razvoj mreže paliativne oskrbe. Nekateri delujejo kot mobilne paliativne enote, danes skupno deluje šest mobilnih paliativnih timov: Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, UKC Ljubljana (za bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo in otroke) in UKC Maribor. Po načrtih Državnega programa za paliativno oskrbo bi jih morali imeti vsaj še dvakrat toliko, saj program predvideva en paliativni tim na 100.000-150.000 prebivalcev. Program predvideva tudi od 150 do 200 postelj za specializirano paliativno oskrbo, razdeljeno po vseh bolnišnicah Slovenije, a delujeta le paliativna oddelka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in na Onkološkem inštitutu Ljubljana, skupaj 15 postelj.
