Žalujoči se morajo namreč posvetiti tudi urejanju pravnih, socialnih in drugih posmrtnih zadev in ne samo umirjenemu poslavljanju od umrlega. Kako urediti postopke ob smrti najbližjega? Koga poklicati, ko nastopi smrt, kako pridobiti mrliški list, kako urediti pogreb, kako je z zadnjimi željami pokojnika, kaj se zgodi v zapuščinskem postopku?
Nekatere od teh stvari lahko prevzamejo bližnji, nekatere od teh pa morajo urediti tisti, ki so najbliže pokojniku. Pri tem je v izredno pomoč, če so se o smrti in zadnjih željah z umrlim pogovorili. Pogovor o smrti in njenih posledicah se sprva morda zdi težak, a nedvomno olajša odločitve takrat, ko jih bodo svojci morali sprejemati v pokojnikovem imenu.
Ena od takih je na primer oporoka.
»Še preden se postaramo, je dobro določiti osebo, ki naj se v primeru naše nesposobnosti odločanja odloča namesto nas, vsekakor pa je nadvse koristno zapisati oporoko,«
opozarja dr. Franci Ježek iz Odvetniške pisarne Ježek in Snoj.
»Zapis oporoke je dejanje, odgovorno do dedičev, saj zapustnik v njej še v času svojega življenja izrazi želje glede delitve premoženja. Slovenci jo žal večinoma zapisujemo šele, ko že intenzivno razmišljamo o smrti, čeprav bi z njo lahko dedičem prihranili morebitne spore, denimo v primeru nenadne smrti. Večini težav bi se izognili, če bi jo napisali takoj, ko pridobimo premoženje, in jo sproti dopolnjevali, ko si premislimo, ko se premoženje bistveno spremeni ali ko se dedičem pridruži še kdo, npr. novorojeni otrok ali nov partner«.
V nadaljevanju preberite, kako je z upoštevanjem ostalih želja umrlega, kako je s postopki po smrti, kako je s pokojnino, posmrtnino in pogrebnino ter kako je z uveljavljanjem morebitnih zavarovanj.
