Tako razlaga Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, ki pojasni, da je sladkorna bolezen (SB) skupno ime za skupino kroničnih bolezni, katere označuje visoka raven krvnega sladkorja (glukoza v krvi). Znotraj te skupine je najpogostejša sladkorna bolezen tipa 2 (SB2), katere pojavnost se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja brez redne telesne dejavnosti ter z nezdravo prehrano.
Kako do remisije?
Kot pojasni sogovornica, remisija pri SB2 pomeni, da ima oseba s to boleznijo raven krvnega sladkorja dlje časa pod ravnjo, ki definira sladkorno bolezen, ne da bi se zdravila z zdravili za zniževanje glukoze. To ne pomeni, da je oseba ‘ozdravljena’. Se pa pri tem bistveno zmanjša tveganje za zaplete.
Raziskave so pokazale, da je izguba 15 odstotkov ali več telesne teže s spremembami življenjskega sloga, kot sta zdrava prehrana in pogostejša telesna dejavnosti, najučinkovitejši način za dosego remisije. Takšna izguba telesne mase (‘teže’) pomaga telesu učinkoviteje uporabljati inzulin, kar vodi do boljšega nadzora krvnega sladkorja.
“Čeprav vse osebe s SB2 ne dosežejo remisije, pomembne raziskave kažejo, da je to za mnoge mogoče. Dosledne spremembe življenjskega sloga zgodaj po postavitvi diagnoze povečajo možnosti za doseg remisije. Vendar pa je ključnega pomena, da se s svojim zdravnikom pogovorite o individualnih lastnostih svoje sladkorne bolezni in ciljih zdravljenja, da ugotovite, ali je to za vas realna možnost,” svetuje Špela Volčanšek. Dodaja, da je ključnega pomena za ohranjanje remisije vzdrževanje zdrave telesne mase in življenjskega sloga.
Doseganje in vzdrževanje remisije zahteva čas in predanost. Strokovna podpora je dragocena: sodelovanje z zdravnikom, sestro edukatorko s specialnimi znanji in drugimi zdravstvenimi delavci lahko bistveno poveča uspeh.
Nekaj najučinkovitejših strategij za preprečevanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni:
- Ohranjanje normalne telesne teže. Že skromna izguba teže za pet do sedem odstotkov pomembno zmanjša tveganje za nastanek SB2.
- Redna telesna aktivnost: vsaj 30 minut zmerne aktivnosti na dan, denimo hitra hoja, plavanje, kolesarjenje ali ples.
- Uživanje uravnotežene prehrane: osredotočimo se na polnovredna, nepredelana živila, kot so zelenjava, polnozrnati ogljikovi hidrati in puste beljakovine. Omejimo sladke pijače, predelano hrano in nezdrave maščobe.
- Dovolj spanja: vsako noč si prizadevajmo za sedem do osem ur kakovostnega spanca. Pomanjkanje spanja lahko vpliva na hormone, ki uravnavajo glukozo v krvi.
- Nadzorujmo krvni tlak in holesterol: visok krvni tlak in holesterol sta poleg kajenja pomembna in pogosta dejavnika tveganja za nastanek SB2, njuno uravnavanje pa lahko bistveno vpliva na tveganje za pridružene bolezni oziroma tako imenovano metabolno tveganje.
- Redno se udeležujmo preventivnih pregledov: ker je sladkorna bolezen pogosto dolgo spregledana in neprepoznana, le-ti omogočajo spremljanje glukoze in zgodnje odkrivanje morebitnih težav.
- Osebe s prediabetesom lahko sodelujejo v strukturiranem programu za spremembo življenjskega sloga, ki znatno zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni v polnem razmahu.
Preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 je potovanje in ne cilj.
Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana
Dejavniki tveganja za nastanek SB2
“Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 so v veliki meri del zdravega življenjskega sloga, na katerega lahko vplivamo, in preostali, ki so prirojeni,” pravi Špela Volčanšek. Poudarja, da z zdravim življenjskim slogom lahko zmanjšamo tveganje, da bomo zboleli.
Spremenljivi dejavniki tveganja:
- Debelost ali prekomerna telesna teža: To je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za SB2. Večja kot je telesna teža, večje je tveganje za razvoj bolezni.
- Telesna neaktivnost: Osebe, ki so telesno neaktivne, imajo tudi večje tveganje za SB2. Priporoča se vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden.
- Nezdrava prehrana: Prehrana, ki je bogata s sladkorjem in predelanimi živili, lahko poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.
Preostali dejavniki tveganja so nespremenljivi in na njih nimamo vpliva:
- Starost: Tveganje za SB 2 se s starostjo povečuje.
- Etnična pripadnost: Nekatere etnične skupine imajo večje tveganje za SB2.
- Družinska anamneza: V družinah, kjer ima več oseb SB2, imajo družinski člani tudi večje tveganje za to bolezen. Nekateri ljudje imajo genetsko predispozicijo za sladkorno bolezen tipa 2, teh genov je veliko in so raznoliki.
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje:
