Usklajevanje družine in kariere moderne ženske

Usklajevanje poklicnih zahtev na eni in zahtev družine na drugi strani je središčna dilema moderne ženske.

Predstava, da je za žensko primerna le njena »naravna« vloga matere, gospodinje in žene je eden najgloblje zakoreninjenih stereotipov sodobnih družb današnjega časa. Prav ti stereotipi ženskam še danes predstavljajo ovire pri doseganju njihovih ciljev. Za uspeh na poklicnem področju mora ženska vložiti ogromno truda, časa in dokazovanja, da te stereotipe preseže. Na drugi strani pa je soočena z družinskimi obveznostmi in pričakovanji ter konec koncev tudi z neizbežnim dejstvom, da se ji časovno okno za rojevanje otrok zapira. Tako je razpeta med dvema področjema življenja, ki za normalno delovanje in uspešnost nemalokrat zahtevata celega človeka.

Veliko jih namreč meni, da ženske spadajo le za štedilnik ter da je njihova najpomembnejša vloga matere, gospodinje ter poslušne žene. Vendar so danes naše vrednote, načrti za prihodnost, pogledi na svet vedno bolj prilagojeni hitremu razvoju, zato je tudi vloga ženske v tem sodobnem svetu dobila nove razsežnosti. Nič več ni le žena in mati in v očeh moških tista, ki je edina dolžna skrbeti samo za dom in otroke. Ženska je postala nepogrešljivi del tudi v javnem življenju.

V majhni raziskavi, ki sem jo izvedla leta 2007 v okviru magistrskega študija, sem želela raziskati, kako ženske usklajujejo zahteve teh dveh področij, s kakšnimi ovirami se srečujejo in kako rešujejo težave. Pod drobnogled sem postavila obremenjenost žensk v službi in družini.

Ženske so v zadnjih desetletjih postale številčno in s svojim prispevkom nenadomestljivi del javnega življenja, vendar na njihovih ramenih še vedno ostaja levji delež skrbi za družino in gospodinjstvo. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da vedno več žensk stremi za pomembnejšimi dosežki tudi na poklicnem področju. Ženske želijo pokazati svoje znanje in sposobnosti, napredovati, ter si ustvariti kariere. Kljub temu ne vidijo potrebe, da bi se v korist temu cilju odrekle privatnemu življenju, družini in otrokom.

V luči pretežne moškosrediščnosti modernih družb ter počasnega spreminjanja tradicionalnih stereotipov in spolnih vlog pa predvidevam, da je dilema, kako uskladiti ti dve izredno zahtevni področji, še vedno ženska dilema. Menim, da je podpora neposrednega okolja, kot je družina in neredko tudi partner pa tudi podpora širše družbe in institucij, redka in skromna. Življenje sodobne ženske, ženske s kariero in družino še zdaleč ni lahko. Nekatere od njih preganja stigma slabe matere, tiste, ki pa nimajo kariere pa stigma nezavzete in ne dovolj profesionalne uslužbenke.

Ženske, ki si imajo namen ustvariti poklicno kariero, v večini ne zanikajo želje po materinstvu in lastni družini. Vendar pa so ženske s kariero, ki želijo postati matere oziroma so, hkrati tudi matere, izpostavljene raznim pritiskom, kritikam ter posledično občutijo stres in precejšnjo razdvojenost.

V sodobnih družbah kot dobro mater stereotipno portretiramo žensko, ki je popolnoma predana svoji družini in ji je na razpolago 24 ur na dan. Ženski s kariero takšna družba sporoča, da ni dobra mati, če ni ves čas z družino. Po drugi strani pa jo za družino kaznuje s počasnejšim napredovanjem, saj se na delovnem mestu srečuje s stereotipom nezadostno predanega zaposlenega in posledično neprimernega kandidata za najvišje položaje. Preseganje teh stereotipov po večini ostaja na ženski sami, naloga sama pa praktično nemogoča. Biti popolna na vseh področjih?! V praksi neizvedljiva naloga, ki se je od moških ne zahteva ne v družini in ne na delovnem mestu.

Vprašanje uskladitve obojega je eno pomembnejših vprašanj sodobne družbe v razvitem svetu. Ženske, ki so izbrale oboje, so v paradoksalnem položaju. Končale so študij, želijo uporabiti svoje znanje in se razvijati ter dograjevati v svoji stroki; po drugi strani pa se soočajo s številnimi pričakovanji staršev, prijateljev, tudi partnerja, ki vidijo v njej skorajšnjo mater. Sicer si tudi same želijo otroka, a morda še ne takoj, temveč ob izpolnitvi določenih ciljev, ki so si jih zastavile (redna ali boljša zaposlitev, svoje ali pa večje stanovanje, končan študij itd.) Najbolj jih ob tem bremenijo pričakovanja okolice, saj v njih sprožajo moralno vprašanje glede tega, kako dobre (potencialne) matere sploh so, ker materinstva ne postavljajo na prvo mesto, vsaj ne v tem trenutku. Mnoge ženske uspešno združujejo obe vlogi, ne da bi se ob tem popolnoma izčrpale. Res, da jim zmanjka časa za njihove konjičke, vendar si svoj vsakdanjih organizirajo tako, da se stvari med seboj dopolnjujejo; usmerijo se pač tja, kamor je po njihovem mnenju v danem trenutku najbolj potrebno.

Ženskam, ki želijo aktivno prispevati k vzgoji in negi svojih otrok, velikokrat ne uspe priti na vodilne, visoke položaje in ne morejo graditi svoje kariere. Seveda je veliko žensk, vedno več, uspešnih v obeh poklicih-v svojem poklicu in v materinstvu. Vendar to še zdaleč ni lahko, veliko težje jim je kot moškim in vse morajo skrbno načrtovati tako zasebno življenje kot kariero. Mnoge si namreč na vse možne načine skušajo same organizirati službeno delo tako, da so čim prej doma; npr. vzamejo si delo domov, če je to mogoče. Ženske želijo opravljati poklic, za katerega so se šolale, na drugi strani pa želijo izkušnjo materinstva. Ob tem naletijo na mnoge ovire, kot so: patriarhalni vzorci naše družbe, premajhna veljava ženskega dela v gospodinjstvu, dvojna obremenjenost žensk, premajhna pomoč moža in očeta pri gospodinjskih delih in vzgoji otrok, ovire na delovnem mestu, premalo možnosti za udejstvovanje v javnem življenju itd.

Ženske so ves čas razpete med poklicnim delom na eni in družino na drugi strani. Da bi čim bolje usklajevale obe sferi, morajo mnoge poseči po pomoči, ki si je niti ne želijo najbolj, vendar je v določenem trenutku najbolj primerna ter neizogibna. Dostikrat je najeta gospodinjska pomočnica, hkrati tudi varuška njihovih otrok. Kot že rečeno, si skrb za otroka starša čedalje bolj delita, vendar pa je še vedno mati tista, ki se čuti odgovorno za to, da je otrok deležen kakovostnega varstva. In tako je tudi ona tista, ki mora izbirati med zaposlitvijo in družino, če ne dobi kakovostnega varstva. Vprašanje kakovostnega otroškega varstva naj bi bilo eno pomembnejših vprašanj za matere, ki želijo kljub otroku ostati v službi. Mati je tista, ki se počuti krivo, če ne najde ustreznega varstva za svojega otroka in ne oče.

V današnjem času biti polno zaposlen, zanesljiv partner in dober roditelj ni lahka naloga, ne glede na spol. Seveda bi bilo iluzorno trditi, da sta moški in ženska že izenačena, toda stvari se vendarle premikajo v pravo smer. Nedvomno lahko za to veliko storimo že z ustrezno vzgojo otrok, dajanjem zgledov ter z vsestranskim razumevanjem in toleranco. Pri ponujanju enakih možnosti vsem članom družbe igra pomembno vlogo tudi država in njene ustanove, toda vzajemna podpora v partnerskem odnosu in družini je prvi pogoj za srečo in uspeh.

Ena od težav, s katero se danes, v sodobni družbi srečujejo ženske, ki so matere, žene hkrati pa še gradijo kariero, je vsekakor kako uskladiti, vzdrževati oba pola. Kako biti dobra mati in hkrati še dobra uslužbenka? Vsekakor je preobremenjenost žensk pogost pojav v sodobni družbi, kjer mnogi še vedno verjamejo, da je delo v javni sferi rezervirano za moškega, dolžnost ženske pa skrb za družino. Ženske so namreč tiste, ki nosijo težo dvojne obremenjenosti, predvsem zaradi prenizke delitve dela med partnerjema.

Sklepne ugotovitve pri raziskavi so bile naslednje:

• Še zmeraj živimo v moškosrediščnih družbah, kjer se ženskam nasploh, ne glede na njihovo izobrazbo, poklic, sposobnosti, pripisuje drugorazredni položaj, podrejen moškim.
• Ženske še vedno prevzemajo levji delež odgovornosti in dela v zasebni sferi, pri skrbi za dom, družino, pri vzgoji otrok.
• Povratnega vključevanja moških v zasebno sfero namreč ni dovolj, oziroma je dokaj skopo in omejeno.
• Kljub številnim oviram na poti vse več žensk sprejema tudi izzive vodilnih delovnih mest in profesionalnih karier.
• Ženske, ki so razpete med dve področji (delo-dom) se prevečkrat srečujejo z preobremenjenostjo, razdvojenostjo, občutki krivde, prisilo izbire in kompromisov.
• Ženske potrebujejo za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja predvsem več podpore moža ter bližnje okolice.
• Ženske zaradi dvojne vloge nimajo dovolj časa zase, odpovedati se morajo konjičkom, so utrujene, preobremenjene, želijo si pomoč moža.
• Kljub obremenjenosti zaradi dvojne vloge se nobena od žensk ne bi odrekla nobeni od vlog.
• Tako vloga zaposlene ženske, kot vloga matere-gospodinje bogati življenje žensk.
• Družba žensko formalno zaposlitev sprejema bolj ali manj kot pomoč moškemu, delu doma pa ne priznavajo enakovrednosti v primerjavi s plačanim delom.
• Kljub enakopravnosti spolov, ki jo zagovarja naša družba, se na koncu izkaže, da je ta enakopravnost bolj dvomljive narave.
• Da bi se ženska uresničila tako poklicno kot tudi kot mati, mora odločitve sprejemati še bolj skrbno in premišljeno.
• Ženske si z delom v službi ter z gradnjo kariere pridobivajo samozavest, počutijo se koristne, umaknejo se iz rok enoličnega gospodinjskega dela, niso odvisne od svojih mož.
• Ženske z družino rade sprejemajo vodilne položaje, vedno bolj so ambiciozne, vendar je to zanje stresno, saj so pogosto bolj previdne, bolj kritične do lastnih sposobnosti in imajo pomisleke ali bodo zmogle uskladiti službene obveznosti z obveznostmi, ki jih imajo doma in do otrok.
• Ženske se imajo za »srečne,« če najdejo takega moža, ki je odgovornost pri vzgoji otrok, v gospodinjstvu, njenem delu, pripravljen deliti z njimi.
• Po končanem delavniku se stres žensk nadaljuje, ko se morajo spoprijeti s svojo drugo službo, domom.
• Vedno več moških izkoristi porodniški dopust, kar kaže na pripravljenost moških pri pomoči ženi, vendar te pomoči še vedno ni dovolj. Vendar se stanje vsekakor izboljšuje.
• Ženske so pogosto odgovorne za tista opravila, ki jih je treba opravljati vsak dan, zjutraj, čez dan, ponoči (npr. likanje, pranje, pomivanje, kuhanje, skrb za otroka), moški pa za tista opravila, ki jih lahko postorijo, ko jim to najbolj ustreza.
• Da bi bilo ženskam lažje pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja si najbolj želijo bolj pravične razdelitve gospodinjskega dela. Ženske ne pričakujejo, da bi vse obveznosti doma padle na ramena moža, temveč da bi si celotno skupno delo bolj pametno razdelila.
• Ženske so v prvi vrsti še vedno tiste, ki ostajajo doma z majhnimi otroki in ki skrajšujejo delovni čas ali pa se soočajo s stresom.
• Čas, ki ga ženske porabijo za gospodinjstvo kljub temu, da imamo danes otroško varstvo, pralne stroje itd. je približno enak kot je bil pred šestdesetimi leti. Poleg tega je ženska danes še zaposlena, kar predstavlja dvojno obremenjenost.
• Kljub dvojni obremenjenosti so ženske zadovoljne, da živijo tako, da imajo kariero in družino. Enega brez drugega si ne predstavljajo.

Za zaključek lahko vsekakor naredim povzetek, da je danes zaposlena skoraj polovica vseh žensk, vendar kljub temu ženske še vedno opravljajo levji delež gospodinjskih opravil in skrbi za otroke. Delež gospodinjskega dela in skrbi za otroke se še vedno ni zmanjšal. Ženska je le še bolj aktivna, in to na obeh polih, tako doma kot tudi v službi. Težava se pojavi, ker je v družinski skupnosti zelo slabo razvidna vloga očeta in moža; njegov delovnik se zaključi, ko pride domov in takrat se samo še odpočije od službenega dela.

Ženske uspešno usklajujejo obe področji, če spregledamo njihovo dvojno obremenjenost, odpoved sebi, svojim konjičkom, nenehni skrbi za dom in povrh tega še obremenjenost v službi. Vendar tega se ne da spregledati, saj so zaposlene ženske z družino še vedno preveč obremenjene in razpete med obema področjema. Možje premalo sodelujejo pri gospodinjskih opravilih, lahko pa rečemo, da več časa namenijo skrbi za otroke. Kariera mož ima še vedno prednost pred poklicnim delom žene.

Prav zaradi premalo pomoči moža in s tem obilice dela nimajo skoraj nič časa zase, za svojo nego in počitek in večino prostega časa preživijo z družino. Zaposlene matere večinoma nimajo občutka krivde, ker del svojega časa namenjajo tudi poklicnemu delu in ne obžalujejo, da svoj prosti čas preživijo z otroki.
Kljub težki nalogi pri sprejetju obeh vlog, nobeni od žensk, ki sem jih intervjuvala ni žal, da so aktivne na obeh polih. Zadovoljne so s svojimi življenji, čeprav morajo večino postoriti kar same. Nobena od intervjuvanih žensk ne obžaluje, da se je odločila tako za kariero in hkrati še za vlogo matere ter žene. Z dvojno vlogo se počutijo bolj samostojne, samozavestne, se dokazujejo in gradijo na osebnosti. Življenja s samo eno od vlog si ne predstavljajo, saj menijo, da bi bilo tako življenje turobno. Nobena od njih nima izkušnje, da bi bila na delovnem mestu kdaj prikrajšana, samo zato, ker je ženska. V večini primerov moški ne sodelujejo pri opravilih doma in partnerja imata nezavedno razdeljene vloge. Tako ženska opravi večino dela doma (pranje, likanje, kuhanje, skrb za otroke), moški pa delo v službi, za katero misli, da je edino pravo delo zanje. Vse se pritožujejo, da so preobremenjene ter da imajo premalo časa zase in za svoje dejavnosti, vendar svoj prosti čas vseeno najraje izkoristijo za druženje z otroki. Kot stresno v njihovem življenju so navedle službo, relacijo služba-dom ter neubogljivost otrok. Vse intervjuvane ženske so prepričane, da uspešno usklajujejo družinsko in poklicno življenje ter v obeh vlogah vidijo več pozitivnih kot negativnih stvari.

Da bi se v prihodnosti lahko nadejali boljšega položaja za ženske, moramo razmišljati dolgoročno. Vsekakor je dober del poti že prehojen, zavedati pa se moramo, da še nismo pri koncu. Da bi lahko zatrdili, da je naša družba tudi v praksi enakopravna, moramo preseči zasnove »ženskega« in »moškega«. Tako za štedilnikom kot na delovnem mestu.

Za več informacij, uporabniških izkušenj in strokovnih nasvetov obiščite forume Starši in otroci in Vzgoja otrok in družine.