Slovenija skupaj z državami Evropske unije, Norveške in Švice po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu. Poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja.
»Slovenija pa izstopa tudi znotraj te regije. V obdobju od leta 2003 do leta 2014 je Slovenija imela višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z omenjeno regijo in tudi v primerjavi z EU. Glede na rezultate raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji iz leta 2016 narašča tudi odstotek oseb, ki se opijajo enkrat ali trikrat mesečno ali pogosteje, kar je skrb vzbujajoče,«
je direktorica NIJZ Nina Pirnat utemeljila potrebo po takšnemu projektu v Sloveniji.
Le skupaj lahko vzpostavimo odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo v letu 2016 začeli s projektom SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola in bo trajal do konca leta 2020. Aktivnosti v prihodnjih treh letih bodo potekale na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj je za spremembo odnosa do alkohola v družbi potrebno učinkovito delo s posamezniki, njihovimi svojci in ljudmi na terenu. Za doseganje ciljev je izjemno pomembno tudi aktivno sodelovanje z mediji, ki z izborom vsebin in načinom njihove predstavitve vplivajo na oblikovanje družbene realnosti in posledično tudi odnos ljudi do določene teme in vsebine.
V Sloveniji prevladuje mokra kultura
Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar z NIJZ je podrobneje predstavila aktivnosti projekta, ki temelji na uvedbi interdisciplinarnega pristopa k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci:
»Pristop vključuje deležnike iz zdravstvenega in socialnega sektorja in izvajalce, ki vsakodnevno delajo z ranljivi skupinami po Sloveniji in imajo veliko izkušenj s terena. Vključili bomo tudi občine, policijo in medije. Odnos do pitja alkohola je namreč treba nagovarjati celovito in sistematično, če želimo dolgoročno doseči rezultate in vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola. Medsektorsko sodelovanje več profilov različnih poklicev znotraj 18 lokalnih okolij po Sloveniji postavlja dobre temelje, da nam bo v treh letih skupaj uspelo oblikovati učinkovit pristop, s katerim bomo pomembno prispevali k reševanju te problematike.«
Vodja projekta mag. Tadeja Hočevar z NIJZ je povedala, da Slovenija spada med t. i. mokre kulture, kjer mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim nudijo užitek, pomenijo družbeno vezivo ter so del takih ali drugačnih praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov:
»Prisotna je torej visoka stopnja pitja alkohola, veliko je težav, povezanih s pitjem alkohola, in alkohol je družbeno sprejet. Družba pa znotraj tovrstne kulture tolerira čezmerno pitje in njegove posledice.«
Mag. Hočevarjeva z NIJZ je povabila tudi k ogledu nove spletne strani projekta na www.sopa.si, kjer so zbrane vse pomembne informacije tako o projektu kot o tveganem in škodljivem pitju, posledicah tovrstnega početja, hkrati pa tudi o virih pomoči po celi Sloveniji:
»Na spletni strani lahko vsak obiskovalec preko kratkega vprašalnika dobi grobo oceno svojega vzorca pitja, ki nakazuje, kje se giblje glede na meje tveganega pitja alkohola. S kvizom se lahko preizkusite tudi v poznavanju dejstev o alkoholu. Na enem mestu pa imamo zbrane vse kontaktne informacije možnih virov pomoči.«
Zakaj je projekt SOPA potreben v Sloveniji?
»Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji (2016) je pokazala, da se kar 28 % moških in 16 % žensk v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje. Visok odstotek potrjuje tudi podatek o registrirani porabi alkohola v Sloveniji, ki se giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, so v letih 2011—2014 v Sloveniji v povprečju znašali 153 milijonov evrov letno. Pri tem niso všteti stroški zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, kar številko dvigne na 234 milijonov evrov,«
je povedala predsednica Usmerjevalnega odbora SOPA mag. Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje RS. Poudarila je, da je za učinkovitost pristopa SOPA, ki ga želimo po zaključku projekta vpeljati tudi na sistemski ravni, pomembno povezovanje različnih sektorjev.
Pomen sodelovanja med zdravstvenim in socialnem sektorjem je poudaril tudi prim. izr. prof. dr. Marko Kolšek z Medicinske fakultete UL, ki je član razvojne ekipe SOPA in izvajalec na terenu v zdravstvenem sektorju. Izpostavil je motivacijski intervju kot glavno prvino pristopa SOPA. Dejal je, da se je do sedaj reševanje problematike alkohola uvrščalo le v zdravstveni sektor, kar ni bilo dobro, saj to področje presega le zdravstveni vidik. V tovrstne aktivnosti je treba namreč vključiti še socialni sektor in ljudi s terena, saj je to edini način, da dosežemo dolgoročne spremembe v družbi.
Trije kratki, a učinkoviti ukrepi
Pristop sicer temelji na treh kratkih ukrepih. Kratki ukrep 1 se izmed treh ukrepov najbolj poglobljeno ukvarja s posameznikom, ki tvegano ali škodljivo pije. Med drugim ga bodo izvajali zdravniki in diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Kratki ukrep 2 se nanaša na informiranje o škodljivosti čezmernega pitja alkohola ali na usmeritev pacientov k virom pomoči pri opuščanju tveganega ali škodljivega pitja alkohola. Med drugim ga bodo izvajali specialisti ginekologije in porodništva, specialisti kardiologije. Kratki ukrep pa se nanaša na pristop, ki ga bodo izvajali izvajalci, ki vsakodnevno delajo z ranljivi skupinami po Sloveniji in imajo veliko izkušenj s terena. Pristop temelji na informiranju in usmerjanju preko dogodkov, izobraževanj.
Kratki ukrep 1 bodo izvajali tudi strokovni sodelavci v centru za socialno delo, o čemer je več povedal Štefan Lepoša, socialni delavec z dolgoletnimi izkušnjami na področju alkoholne problematike, prav tako član razvojne ekipe SOPA. Spomnil je, da so včasih vsi centri za socialno delo imeli zaposlene sodelavce, ki so se ukvarjali s problematiko alkohola, danes pa se ta profil na žalost izgublja, kar glede na mokro kulturo v Sloveniji ni dobro. Dejal je, da je zato projekt SOPA ne samo dobrodošel, ampak potreben, saj se bo tekom projekta usposabljajo več strokovnjakov, ki bodo pridobili znanja in veščine, kako prepoznati tvegane in škodljive pivce ter kam jih usmerjati in kako motivirati. SOPA torej pomeni več strokovnjakov na tem področju, s tem pa tudi uspešnejšo možnost za implementacijo pristopa na sistemski ravni.
