Namen članka je, da se starši zavejo, kako zelo vpliva njihovo počutje, obnašanje ter slog življenja na obnašanje, vedenje in tudi na imunski sistem naših otrok.
Ste se kdaj vprašali, zakaj je vaš otrok ravno danes tako nejevoljen, siten, ravno takrat, ko imate tudi vi slab dan in se vam mudi? Ste pogosto pod stresom, hitite, ne poslušate otroka, ko vam želi nekaj povedati, se igrati z vami, vi pa med tem že razmišljate, kako morate nujno skočiti še v trgovino, pospraviti, skuhati večerjo, zlikati, obleči otroke, jih okopati ali dokončati tiste nujne službene obveznosti, ki jih še vedno niste uspeli? Tempo življenja bije vedno hitreje in tako švigajo tudi naše misli in čustva. Hitimo se igrati z otrokom, marsikdaj utrujeni, s podočnjaki, brez energije, z mislimi nekje drugje, otrok pa od nas zahteva vso pozornost, energijo, ki se popoldne že iztroši. In tako se ponavlja iz dneva v dan …
Nezavedno hitenje, napetost, nezadovoljstvo, utrujenost prenašamo tudi na otroke. Ustavljati se začnemo šele, ko to začutimo telesno ali psihično ter se pokaže v slabem počutju, padcu odpornosti, izgorelosti, že nemogočim obnašanjem otrok, ki mu ni konca in ki mu nismo več kos ter nasploh pri upadu imunskega sistema tako pri odraslih kot pri otroku. Nekatere niti to ne ustavi in drvijo skozi tunel, kjer ni videti svetlobe. Iščemo izgovore v drugih stvareh, čakamo, da mine in ne iščemo vzroka, da bi to spremenili. Ne pomislimo, da je marsikdaj za slabo počutje, razne viruse, bolezni, kriv prav stres in način življenja ter da telo kliče po spremembi. Izguba ravnovesja na enem področju življenja potegne za sabo še druga področja in domine se začnejo podirati. Otrok čuti, karkoli se dogaja v družini. Čuti vsako subtilno nepredelano emocionalno napetost. Velikokrat so otrokovi neprimerni čustveni odzivi močno pogojeni s starševskim početjem.
Danes si večina ljudi med tednom ne more ali pa tudi noče vzeti časa za družino. Stres prinaša tudi slaba organiziranost posameznika, saj bi si morda marsikdaj morali le bolje organizirati dneve.
Primer: Konec tedna si družina naredi okviren seznam dejavnosti, ki jih bodo počeli naslednji teden ali dejavnosti, ki jih bodo obiskali. Ko govorim o dejavnostih mislim na skupne dejavnosti, kjer je dejansko cela družina skupaj in sodeluje (obisk kina, gledališča, razstave) in ne na dejavnosti, na katere se vedno brezglavo hiti.
Po vrtcu gredo otroci velikokrat takoj domov, ker so starši preutrujeni, da bi z njimi odšli na zunanje igrišče, morda v knjižnico ali v igralnico, ko je slabo vreme.
Primer: Otrok je od jutra do poznega popoldneva v vrtcu. V njem se čez dan nakopiči energija in izbruhne, ko pridejo starši ponj. Takrat so tudi starši že utrujeni, nervozni in komaj čakajo, da gredo domov. Staršem se mudi, otroke hitijo oblačiti, otroci pa hitijo staršem razlagati, kakšen dan so imeli. Otroci hitro začutijo napetost staršev in se tako tudi odzovejo. Otrok lahko to pokaže z jokom, z molkom, s pretirano živahnostjo, zavračanjem starša in še kaj.
Pomembno je, da prepoznamo občutke pri otroku in jih rešujemo sproti in ne pripišemo tega vedno le njihovi trmi ali slabemu dnevu. Če bodo zadovoljni in umirjeni starši, bodo takšni tudi otroci. Najprej pa morajo poskrbeti starši, da bodo zadovoljni sami s sabo. Ni lahko, je pa nujno in obvezno.
Veliko staršev komaj čaka, da pride domov, da se odpočije, otrok pa si želi le eno – želi si pozornosti staršev. Takrat se vrti okoli staršev, jim postavlja na tisoče vprašanj, skače po njih. Vam je kaj znano? Želite si miru in počitka, otrok pa si po celem dnevu v vrtcu želi vaše bližine in pozornosti. Zavračate ga, ker ste preprosto preutrujeni in z mislimi v obveznostih, ki vas še čakajo ta dan.
Otroci staršev, ki so pogosto pod stresom, imajo veliko večjo verjetnost, da bodo njihovi otroci trpeli zaradi različnih bolezni. Stres staršev gotovo vpliva na imunski sistem otrok in ga slabi. Na imunski sistem gotovo ne vpliva samo hrana, gibanje, ampak velikokrat tudi pogosto prezrta psihična stran v človeku. Žrtve stresa odraslih so vsekakor lahko tudi njihovi otroci.
Kaj lahko starši sami naredijo za svoje dobro počutje in posledično počutje, zdravje otrok?
Dobro premislite, kaj lahko naredite vi, kaj lahko spremenite pri sebi. To bo koristilo vam in posledično tudi otroku. Če je zadovoljen starš, je tudi otrok. Se strinjate?
Mogoče je to gibanje, joga, tek, druženje s prijatelji, kino, morda pomoč druge osebe. Ste pomislili, da bi delali krajši delovni čas? Vsak posameznik ima nekaj kar mu polni baterije, da energijo ter navdihuje za dnevne ovire in naloge. Starši, začnite pri sebi in tako bo tudi vzgoja otrok postala lažja, še prijetnejša in otrok bo zadovoljen in srečen.
Za izkušnje uporabnikov obiščite forum Starši in otroci, za strokovne nasvete pa obiščite forum Vzgoja otrok in družine.
Projekt Mesec aktivnosti za zdravje podpira Zavarovalnica Triglav d.d. Še več zanimivih zgodb in koristnih nasvetov s področja zdravega življenja si preberite na portalu Vse bo: v redu.
