Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku.
Kaj je stres?
Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv (dogodek, določena zahteva, duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, poškodba telesa, neprijetna novica, oseba …) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost.
Stres je reakcija celega telesa (ne le psihe) in lahko povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol).
Vrste stresa
Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – pozitivni stres. Dolgotrajen ali ponavljajoč in/ali intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres. Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres.
Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za:
· presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);
· zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev);
· psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija …).
Izgorelost
Izgorelost je faza stresa pri kateri mnogo ljudi išče vzroke drugje saj se znaki izgorelosti lahko pojavijo v več niansah stresa. Med čustvene posledice izgorelosti se najpogosteje pojavljajo pesimizem, pomanjkanje volje za vsakdanje stvari, negativna projekcija dnevnih dogodkov, tesnoba, otopelost, v družbi pade smisel za humor, hitra menjava razpoloženja pojavlja se brezosebnost v medsebojnih odnosih.
Izgorelost na kognitivni ravni pa se manifastira kot slaba koncentracija, pomanjkanje motivacije, okrnjen spomin, slabše kritično razmišljanje, dokaj rigidno razmišljanja, evidentno pomanjkanje samokritičnosti. Če pogledamo s stališča zaposlenosti se pojavi odsotnost iz dela, začnejo se zdravstvene težave brez konkretnega vzroka, manjša produktivnost, konflikti s sodelavci, pojavijo se nepravilnosti zaradi zbranosti in pozornosti.
Kako prepoznamo stres?
Simptomi odziva na stres se razvijejo že v nekaj minutah po stresnem dogodku, trajajo pa lahko več ur do nekaj dni. Spodaj so po sklopih predstavljeni nekateri simptomi stresa. Značilno je, da se sklopi med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega, kar potisne posameznika v začarani krog stresa. Pri prepoznavanju simptomov stresa je treba izključiti druge dejavnike, ki lahko povzročijo podobne simptome.
Kako to lahko rešimo in hitro dvignemo storilnost, pridemo do energije, motivacije , boljše koncentracije? Eden izmed načinov, ki pomaga pri tem je sebi lastna aminokislina L-tirozin. Seveda ne pozabite tudi na vsakodnevno gibanje, zdravo prehranjevanje, meditacijo …
Vir: aktiv-stres.com
