fbpx

Sladkor pod drobnogledom

Bolezni, Človeško telo, Prehrana, Zdravje, Življenjski slog

Med potrošniki je pogosto slišati, da je rjavi sladkor bolj zdrav kot beli, da ima sladkor, pridobljen iz sladkorne pese, boljši okus kot tisti,…

Med potrošniki je pogosto slišati, da je rjavi sladkor bolj zdrav kot beli, da ima sladkor, pridobljen iz sladkorne pese, boljši okus kot tisti, ki je pridobljen iz sladkornega trsa, da rjavi sladkor v resnici ni rjav, temveč le “pobarvan” beli sladkor… Marsikateri potrošnik se zato upravičeno sprašuje, s čim (če sploh) naj sladka priljubljeno sladico, kavo, čaj. Čeprav je sladkor živilo, ki ga v vsakodnevno uporablja veliko ljudi, pa naj bi ga po prehranskih priporočilih uživali čim manj – ne glede na njegovo barvo, svetujejo na ZPS.

S prehranskega vidika, razlik med belim in rjavim sladkorjem skorajda ni, so pa izjemno velike razlike v ceni. Rjavi sladkor je v povprečju 3-krat dražji od namiznega kristalnega sladkorja. Cena belega sladkorja je po trgovinah dokaj enotna, od 1,05 do 1,09 evra za kilogram. Precej več boste odšteli za kilogram rjavega sladkorja, od 1,78 evra do 8,36 evrov (iz ekološke pridelave). Znano je, da v Sloveniji že nekaj let ne proizvajamo več sladkorja iz sladkorne pese in smo tako popolnoma odvisni od uvoza. Po letu 2015 naj bi EU ukinila kvote, s katerimi zdaj omejuje proizvodnjo sladkorja, in morda bo takrat pri nas spet zaživela proizvodnja sladkorja.

Namizni sladkor (beli, kristalni, rjavi, nerafinirani) pridobivajo iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa. Rjavi sladkor je običajno pridobljen iz sladkornega trsa. Intenzivnost rjave barve pa je odvisna od stopnje rafinacije. Čim bolj je sladkor rafiniran, svetlejše rjave barve je in seveda obratno. “V okviru tržnega pregleda smo na ZPS preverili ponudbo sladkorja po trgovinah in našli kar nekaj vzorcev rjavega sladkorja, ki po navedbah na embalaži ni rafiniran. Nekateri imenujejo takšen sladkor tudi ‘surovi’. Rjavo barvo da sladkorju melasa, temno rjava tekočina, ki je sicer stranski produkt pri proizvodnji sladkorja, je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: “Potrošniki so dandanes vse bolj pozorni na poreklo živila, vendar pa smo pri pregledu vzorcev ugotovili, da poreklo ni bilo navedeno prav pri nobenem vzorcu belega sladkorja. Boljše je bilo stanje pri rjavem sladkorju, kjer je bilo poreklo označeno na okrog 75 odstotkih vzorcev.”

Razlika v hranilni vrednosti je zelo majhna, so pa razlike v okusu

Kljub splošnemu prepričanju, da je rjavi sladkor precej bolj ‘zdrav’ kot beli, pa so med njima le zelo majhne razlike. “Tako je energijska vrednost rjavega sladkorja le za malenkost manjša od belega sladkorja. Razlika je le okoli 10 kcal/42 kJ na 100 gramov,” poudarja dr. Pajk Žontarjeva in dodaja: “Razlika je predvsem v okusu oz. senzoričnih lastnostih. Beli in rjavi sladkor se sicer nekoliko razlikujeta glede vsebnosti mineralov in vitaminov: v belem jih praktično ni, v rjavem sladkorju pa jih je le nekaj. Rjavi sladkor je manj sladek kot beli, saj vsebuje tudi melaso, ki ni sladkega okusa. Prav zato pri sladkanju z rjavim sladkorjem obstaja precej realna možnost, da ga bodo nekateri v želji, da bi zagotovili enako sladek okus, kot z uporabo belega sladkorja, uporabili več,” izpostavlja dr. Pajk Žontarjeva.

Prehranske trditve, povezane s sladkorjem – ali veste kaj pomenijo?

Potrošniki lahko na embalaži pogosto opazite zapisano katero od treh prehranskih trditev, povezanih z vsebnostjo sladkorja v živilu. Kaj posamezna trditev pomeni, je zelo dobro vedeti, saj vam bo to znanje koristilo pri izbiri živil.
“Nizka vsebnost sladkorjev”
Ta trditev pomeni, da izdelek ne vsebuje več kot 5 gramov sladkorja v 100 gramih živila ali 2,5 grama sladkorja v 100 mililitrih tekočine.
“Brez sladkorjev”
Ta trditev pomeni, da živilo v 100 gramih ali v 100 mililitrih ne vsebuje več kot 0,5 grama sladkorja.
“Brez dodanih sladkorjev”
Ta trditev pomeni, da živilo ne vsebuje nobenih mono- ali disaharidov ali drugih sestavin, ki bi jih živilu dodali zaradi njihovih sladilnih lastnosti. Če je v živilu sladkor naravno prisoten, mora biti na embalaži živila zapisana izjava »vsebuje naravno prisotne sladkorje.”

Nasvet ZPS

Čeprav je ljudem občutek ugodja ob uživanju sladkega nekako prirojen, pa je navajenost na sladka živila tudi posledica neustreznih prehranjevalnih navad, pridobljenih v otroštvu. Glede na podatke, da je debelost epidemija današnjega časa in da se s prekomerno težo in debelostjo vse pogosteje spopadajo že otroci, velja premisliti, kdaj (če sploh) dodati jedem sladkor. Velja poskusiti in nekaj časa vztrajati pri manjših spremembah. Namesto cele vrečke sladkorja stresemo v kavo ali čaj le polovico, pri domači peki dodamo kakšno žlico manj sladkorja, kot je zapisano v receptu …
Posladkamo se lahko z marsičim, tudi npr. z medom ali javorovim sirupom, nekatera živila pa lahko ‘posladkamo’ tudi s sadjem. Tako lahko sveže ali suho narezano sadje dodamo kosmičem, jogurtu, skuti, biskvitu, ga potresemo po palačinkah,… in si tako zagotovimo ‘ugodje’ sladkega okusa. Suhe slive lahko ‘posladkajo’ proseno kašo, skuhano na mleku in še bi lahko naštevali.

Poglejte film Sladke uganke in preverite, kje se skriva več sladkorja, koliko stane rjavi in koliko beli sladkor

Več informacij
Če želite zvedeti več o prehranskem profilu izbranega živila, preverite spletno stran www.veskajjes.si.
Več o sladkorju in o rezultatih tržnega pregleda najdete v članku na naši spletni strani Sladkor – rjavi ali beli? in v reviji VIP, junij 2013.


Sledite nam