Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pretekli teden pripravil konferenco z naslovom »Skupnostni pristop v podporo učinkovitemu zadovoljevanju potreb lokalnega prebivalstva«, ki se ga je udeležilo prek 100 udeležencev iz zdravstvenega, socialnega in zaposlitvenega sektorja ter nevladnih organizacij.
Na konferenci so bili predstavljeni skupnostni pristop za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju, socialna aktivacija ter primeri dobrih praks vzpostavljenega skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju, ki so se izvajale v treh pilotnih okoljih v okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje«, ki je bil podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Sodelujoči so izpostavili tudi potrebo po tesnejšem povezovanju sistemov socialnega in zdravstvenega varstva ter po oblikovanju skupnih prioritet za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju in večjo socialno varnost.
Za učinkovito zmanjševanje neenakosti v zdravju je ključno, da neenakosti celovito prepoznavamo – kakšne so, kaj jih povzroča in katere skupine prebivalstva še posebej prizadenejo.
»S tem namenom je bila leta 2014 v okviru projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje«, ki ga vodi NIJZ in je financiran iz Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, izvedena obsežna kvalitativna terenska raziskava, s katero smo prepoznali nekatere ključne skupine ranljivih oseb. Sem spadajo brezposelni, prekarni delavci, migranti, brezdomne osebe, uporabniki nedovoljenih drog, osebe s težavami v duševnem zdravju, Romi, osebe z raznimi oblikami oviranosti in drugi. Hkrati smo natančneje opredelili tako njihove ovire pri skrbi za lastno zdravje kot tudi ovire pri dostopu do sistema zdravstvenega varstva, s posebnim poudarkom na ovirah pri vključevanju v preventivne programe,«
je povedala Jožica Maučec Zakotnik, predstojnica Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja in in vodja projekta Skupaj za zdravje za odrasle.
Okrepljena javnozdravstvena vloga zdravstvenih domov
Javnozdravstveno poslanstvo zdravstvenega doma (ZD) je široko in obsežno – aktivna skrb za doseganje najvišje možne ravni zdravja lokalne skupnosti in zmanjševanja neenakosti v zdravju; sistematično izvajanje različnih preventivnih programov in aktivnosti promocije zdravja; zagotavljanje učinkovitega prepletanja populacijskega preventivnega pristopa s pristopom k posameznikom z visokim tveganjem; strukturirano in v posameznika usmerjeno zdravstvenovzgojno delo; omogočanje aktivne participativne vloge uporabnikov v procesih določanja prednostnih ukrepov in udejanjanje skupnostnega pristopa za zdravje.
Pri skupnostnem pristopu je v ospredju uporabnik programa, zato je tovrsten pristop prilagojen njegovim potrebam.
Oblikovanje Centrov za krepitev zdravja
V okviru projekta Skupaj za zdravje so opirajoč se na zakonodajna izhodišča za preventivno zdravstveno varstvo na primarni ravni zdravstvenega varstva ter ključne ugotovitve ocene potreb in analize stanja pripravili koncept Centrov za krepitev zdravja (CKZ). Gre za samostojne organizacijske enote v organizacijski strukturi ZD in ključne organizacijske strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje dejavnosti krepitve zdravja, zdravstvene vzgoje in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. Ena ključnih novosti in prednosti CKZ je odpiranje v lokalno skupnost.
V pilotnem testiranju izvedljivosti nadgrajenega preventivnega programa, ki je potekalo v treh zdravstvenih domovih, in sicer ZD Sevnica, ZD Vrhnika in ZD Celje s pripadajočimi lokalnimi okolji, so sodelovale različne inštitucije (Center za socialno delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota NIJZ, občina), nevladne organizacije in številni strokovnjaki. Obravnavali so 850 ranljivih oseb; najpogosteje je šlo za brezposelne osebe, socialno-ekonomsko ogrožene in osebe s težavami v duševnem zdravju.
Skupnostni pristop daje dobre rezultate, ki so v korist tako izvajalcem kot uporabnikom. Za izvajanje takšnega načina dela pa mora imeti skupnostni pristop delovanja institucij v lokalnem okolju sistemsko medresorsko podporo.
Projekt Mesec aktivnosti za zdravje podpira Zavarovalnica Triglav d.d. Še več zanimivih zgodb in koristnih nasvetov s področja zdravega življenja si preberite na portalu Vse bo v redu.
