Zapestni prehod, ki mu strokovno pravimo karpalni kanal, je na hrbtni strani omejen z zapestnimi koščicami, na dlanski strani pa ga omejuje toga vezivna membrana, ki ji pravimo transverzalni karpalni ligament. Skozi karpalni kanal potekajo tetive upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice, ob njih pa poteka tudi mediani živec. Kadar se v karpalnem kanalu naprimer zadebelijo tetivne ovojnice, se morda pojavi tumor ali pa pride do anatomskih sprememb ob poškodbi zapestja, to lahko povzroči utesnitev omenjenih struktur, med katerimi je najbolj občutljiv mediani živec.
Mediani živec je sestavljen iz motoričnih in senzoričnih vlaken.
Senzorična vlakna so odgovorna za prenos občutkov za dotik, bolečino, temperaturo, vibracije in položaj sklepov s prvih treh in palčeve polovice četrtega prsta. Prizadetost senzoričnih vlaken sprva povzroča pojav topih bolečin v zapestju, ki se širijo proti komolcu, pojavi pa se tudi nočno mravljinčenje po prvih treh in palčevi polovici četrtega prsta, ki posameznika prebujajo iz spanca. Kasneje se mravljinčenje po prstih pojavi tudi preko dneva, še zlasti pri nekaterih opravilih kot so vožnja s kolesom, vožnja z avtom, držanje računalniške miške ali uporaba računalniške tipkovnice. Če so senzorična vlakna močno prizadeta, postane občutek za dotik močno okrnjen, iz rok pa prično padati predmeti.
Motorična vlakna oživčujejo nekatere mišice na bazi palca in dve dlanski mišici. Prizadetost motoričnih vlaken se kaže predvsem s slabšo močjo in gibljivostjo palca, posledično pa se zmanjša tudi groba moč prizadete roke. Kadar so motorična vlakna medianega živca močno prizadeta, se na bazi palca že na prvi pogled opazijo usahle mišice.
Diagnostika sindroma karpalnega kanala
Diagnozo sindroma karpalnega kanala postavimo z anamnezo in temeljitim kliničnim pregledom prizadete zgornje okončine, od vratu do prstov na roki. Pregled ponavadi traja 10 – 15 minut. V pomoč pri postavitvi diagnoze nam je tudi izvid nevrofizioloških preiskav medianega živca – preiskava prevajanja medianega živca in elektromiografija. Preiskava nam poda oceno stopnje prizadetosti medianega živca v nivoju zapestnega prehoda, hkrati pa nam poda informacijo o morebitnih drugih utesnitvah živcev.
Vzroki za nastanek sindroma karpalnega kanala
Vzroki za nastanek sindroma karpalnega kanala so številni, najpogostejši med njimi pa so:
- vnetje tetivnih ovojnic,
- tumorji v karpalnem kanalu (ganglion, lipom),
- spremenjena anatomija zaradi poškodb zapestja ali podlahti,
- nosečnost in
- nekatere bolezni, kot so sladkorna bolezen, putika, slabo delovanje ščitnice in revmatoidni artritis.
Če sindrom karpalnega kanala nastane zaradi vnetih tetivnih ovojnic, je na prizadeti roki pogosto prisoten tudi sprožilni prst.
Več o zdravljenju sindroma karpalnega kanala lahko preberete na naših straneh in na spletni strani Estetike Milošević.
Pripravil:
Miloš Milošević, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, FEBOPRAS, ki deluje v Estetiki Milošević.
