Največkrat nismo dovolj pozorni ali pa premalo izobraženi pri izbiri rastlin in njihovem sajenju.
Prva in najbolj pogosta napaka je, da se ne zavedamo, kakšne bodo rastline čez pet ali deset let. Ko jih posadimo so po navadi premajhne. Nato naje pozabimo in čez deset let nam zrastejo čez glavo.
Druga napaka je povezana z prvo: prevelike rastline nato močno porežemo, po možnosti nam pomagajo priložnostni obrezovalci, ki iz naših rastlin naredijo spačke.
Tretjo napako naredimo, ker ne poznamo rastnih pogojev rastlin. Sadimo rastline, ki so nam všeč, ne glede na to, ali so prilagojene za naše podnebje (vročina) ali bodo pri nas prezimile (mraz, dnevno nočne temperaturne razlike,..). Ali pa jih sadimo pregosto ali preredko in potem ni pravega učinka. Lahko jih posadimo na neprimerno lego (sonce, senca,…) ali pa celo v neprimerno prst (kisla, ilovnata,…). Tak vrt ni ne lep ne skladen. Rastline se ne razrastejo, po navadi celo propadejo.
Četrta napaka se veže na oskrbo. Če smo prve tri nekako zaobšli (npr.: vrt nam je uredil strokovnjak), primanjkuje pa nam znanja in časa za oskrbo, nam vrt postane prej v breme in razočaranje kot v veselje.
Petič pa pogrešimo, ko si zaželimo lep motiv, ki smo ga videli na potovanju ali izletu. Ko prenesemo motiv iz drugega okolja v naš vrt, ugotovimo, da pri nas izgleda popolnoma drugače kot na svojem izvornem mestu. Seveda želimo vse skupaj popraviti in dodajamo še kup hitrih domislic, ki pa na koncu deluje najmanj smešno, če ne kar groteskno.