Marsikateri otrok je v hudem stresu, čeprav nekateri starši še vedno mislijo, da je otroštvo brezskrbno. Predstavljajo si, da otrokom ni jim treba skrbeti za zaslužek in trepetati za delovno mesto, ni jim treba plačevati položnic in skrbeti za vsakodnevne obroke. Vse kar naj bi počeli je, da se hodijo najprej igrat v vrtec in zatem pridno učit v šolo ter se še naprej igrat v obšolskih dejavnostih.
Glede na navedeno sklepanje, je pravzaprav dolžnost vsakega otroka, da je brezskrben in zadovoljen, ker če ni, ga kaj hitro opredelimo kot »problematičnega«, kar navadno sovpada z besedami »hiperaktiven«, »nesodelujoč«, »nezainteresiran« in podobno.
Vendar otroci ne živijo v izoliranem okolju, živijo v družini, v vrtcu in šoli, so del širše okolice. Če kjerkoli nastanejo težave, kakršnekoli že so, jih začutijo tudi, če jih ne prepoznajo.
Porod je prvi stresni dogodek za otroka
Prvi stresni dogodek v človekovem življenju je porod. Iz znanega okolja v katerem novo bitje preživi določen čas, se rodi v neko novo, tuje okolje, kjer ni več določene, prijetne temperature. Hrana ni stalno na razpolago. Pojavita se dan in noč in najglasnejša glasba – ritem maminega srca izgine.
Globina stresne situacije je odvisna od poteka poroda, vendar v vsakem primeru to prvo doživetje stiske in frustracije povzroči stres. Včasih se tako zgodi, da je dojenček nahranjen in previt, nič ga ne boli pa vendar neutolažljivo joka. To je takrat, ko se poskuša znebiti napetosti, ki je v njem. S pomočjo joka poskuša najti stik s pomembnimi odraslimi, da bi bili ob njem.
Sledi obdobje, ko otrok začne prepoznavati ljudi, ki mu zagotavljajo varnost, ga negujejo in mu nudijo emocionalno podporo. To je obdobje razvoja navezanosti. To obdobje se zaključi navadno po enem letu, ko se mora malček odtrgati od znanih odraslih. Takrat odide v vrtec ali kakšno drugo obliko varstva.
Ta prehod pomeni stresno obdobje, tako za starše, kakor tudi za malčka. Kako dolgo bo stresno obdobje trajalo, kakšen obseg bo doseglo in kako ga bo otrok predelal, je odvisno od tega, kolikšno stopnjo navezanosti je otrok razvil in kako bodo stisko predelali starši oziroma skrbniki.
Pojav strahu pred izključenostjo, zavrnitvijo in pritiski iz okolice
Ne glede na različne modele teorije navezanosti, lahko iz prakse prepoznamo, da je vzgojiteljica naslednji pomemben odrasli, na katerega se otrok naveže v najranljivejšem in najbolj dojemljivem obdobju svojega življenja, saj prevzame del starševske vloge. V vrtcu se, poleg odnosa z vzgojiteljico/vzgojiteljem, razvije še cela paleta različnih odnosov z vrstniki. Stkejo se prve prijateljske vezi, otroci doživijo v odnosih z vrstniki prve radosti in tudi prva razočaranja. Za otroka v tem obdobju, v okviru medvrstniških odnosov, predstavlja največji stres izključenost in zavrnitev.
Prehod iz vrtca v šolo je povezan je s strahom pred neznanim, v povezavi z lastnimi pričakovanji in pričakovanji ter pritiski okolice. Sledi boj za čim boljše ocene, raznovrstni preizkusi znanja, vzpostavljanje odnosov z učitelji in vrstniki, iskanje lastne identitete. Otroci in mladi so stalno pod pritiskom, stalno v napetosti. Poleg tega so tu še različne tekmovalne obšolske dejavnosti; različni športi, učenje tujih jezikov itd. in otrok enostavno nima ne časa in ne prostora, kjer bi se lahko razbremenil.
Poleg navedenih stresorjev so velik povzročitelj stresa pričakovanja staršev in okolice, ki niso vedno skladne otrokovim željam in potrebam in otrok se znajde sam in v stiski. Otroci si namreč nadvse in predvsem želijo, da bi lahko ustregli staršem, tudi, če morajo pri tem prek sebe.
Tudi v šolskem obdobju so medvrstniška trenja lahko povzročitelj kroničnega stresa pri otrocih. V vrstniškem sobivanju se lahko vzpostavijo tudi slabi, celo kruti odnosi in pritiski. Nekatere otroke skupina izloči, nekateri postanejo žrtve nasilja, fizičnega ali psihičnega. Otrok, ki doživlja tak stres, bo lahko kasneje imel učne težave in slabo samopodobo.
Preberite tudi:
Najpogostejše oblike stresa pri otrocih
Zgoraj naštete so tiste stresne situacije, v katere kdaj pa kdaj zapade vsak dojenček, malček, otrok. Če temu prištejemo še nekatere manj predvidljive dogodke v otrokovem življenju kot so npr.
- stres ob razvezi staršev,
- smrt bližnjega odraslega,
- izguba domačega ljubljenca,
- rojstvo sorojenca,
- pogosta odsotnost staršev,
- zanemarjanje, zlorabe,
- težave pri učenju,
- depresija v družini,
- prenos stresa s skrbnikov na otroka …,
lahko z gotovostjo zatrdimo, da so otroci zelo pogosto izpostavljeni stresu.
Posledice stresa pri otroku
Kot posledica nepredelanih slabih izkušenj lahko nastopijo različne reakcije. Nekateri otroci postanejo agresivni, drugi prestrašeni, zapirajo se vase, mučijo jih strahovi, fobije, pojavijo se lahko bolečine v trebuhu in nespečnost. Pojavijo se lahko tudi motnje pozornosti in govorne težave, skrhajo se vezi med otrokom in skrbniki, zaradi česar je stres pri otroku pogosto spregledan.
Vsi navedeni dejavniki in njihove posledice vplivajo na izgradnjo otrokove samopodobe, ki ga bo spremljala skozi vse življenje. Ko so starejši jo je vedno težje popraviti. Še posebej kritično obdobje je adolescenca.
Povzamemo lahko, da je stres del vsakega življenja in vsakega obdobja, nemogoče se mu je izogniti, lahko pa se naučimo spoprijemanja z njim.
Kako se otrok lahko spoprime s stresom
Prej, ko se otrok nauči določenih strategij za spopadanje s stresom, lažje in bolj samozavestno bo premagoval različne ovire na poti odraščanja in tudi v odrasli dobi. Lažje se bo koncentriral pri učenju, vzpostavljal bo dobre odnose in prepoznal in izrazil svoje potenciale ter gradil na njih.
V sklopu programa za otroke JADRO se otroci naučijo sprostitvenih tehnik in obvladovanja mehkih veščin. V okviru svetovanja se izvajajo priprave na vstop v vrtec.
Sprostitvene tehnike otroci pridobijo preko vadbe joge, ki poteka na zabaven način, s pomočjo pravljic, igre in domišljije.
Kljub temu, da vadba poteka na igriv način, se otroci zlahka naučijo tehnik dihanja in sproščanja. Sčasoma jih ponotranjijo in uporabljajo v vsakdanjem življenju. S povezovanjem gibanja in dihanja spoznavajo svoje telo, svoje potenciale in omejitve. Joga je vadba, kjer otroci ne tekmujejo, zato pomeni priložnost, da pridejo v stik sami s seboj.
Otrok se lahko nauči veščin spoprijemanja s stresom
Veščin komunikacije se otroci ne (na)učijo v vrtcu in tudi ne v šoli. Vendar je dobra komunikacija neprecenljiva vrednota, ki je pomembna v vseh obdobjih posameznikovega življenja. Dobro obvladovanje komunikacije pripomore k izboljšanju obstoječih odnosov in je podlaga za gradnjo novih, pozitivnih priložnosti. Treningi komunikacijskih veščin za otroke potekajo v obliki igre vlog s pomočjo izbranih, didaktičnih pravljic.
Obvladovanje sprostitvenih tehnik in mehkih veščin, ki se ga naučijo preko vadbe joge in treninga komunikacijskih veščin otrokom omogoči, da se spoznajo v vsej svoji celosti. V življenje se lahko podajo samozavestno in umirjeno ter tako lahko izrazijo vse svoje potenciale.
Tudi pozneje, na delovnem mestu, so privilegirani tisti strokovnjaki, ki obvladajo poleg strokovnega, tudi področje mehkih veščin, ki so ključ do uspeha vsakega podjetja.
Z vadbo joge otrok pridobi sposobnost za skupinsko delo (otroci na vadbi joge ne tekmujejo pač pa sodelujejo), prilagodljivost in kritično opazovanje. Preko treningov komunikacijskih veščin, otroci pridobijo tehnike komunikacije, naučijo se reševanja konfliktov in premagovanja težav.
Stresne situacije tako postanejo za otroka obvladljive, naučijo se jih obrniti v svojo korist. Posledično so otroci bolj zdravi, odporni, mirni in zadovoljni, uspešnejši so pri učenju, v odnosih z vrstniki in še naprej, v odrasli dobi.
Jasna Dolamič Gričar
Družinska terapevtka, vzgojiteljica predšolskih otrok, certificirana trenerka joge za otroke in družinske joge ter poporodna doula. Je tudi prijateljica, zaupnica in svetovalka, predvsem pa žena in mati.
Spoznajte Jasno Dolamič Gričar ali ji postavite vprašanje ...
Kontakt: 040 761 258
Aktivnosti za pomoč otrokom v JADRO:
- Joga za otroke in družinska joga
- Aktivno delo na sebi in na odnosih
- Dejavno spopadanje z življenjskimi izzivi
- Razvoj individualnih potencialov
- Osebnostna rast od otroštva in naprej
