Vsako leto 25. maja obeležujemo svetovni dan ščitnice. S tem se spodbuja ozaveščenost o zdravju žleze ščitnice in izvajanju preventivnih pregledov, ki pomagajo pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije, v svetu, zaradi motenj delovanja ščitnice trpi približno dvesto milijonov ljudi. V Sloveniji zaradi bolezni ščitnice trpi 200.000 do 300.000 ljudi. Kakšna je vloga ščitnice? Kako motnje v njenem delovanju vplivajo na kakovost našega življenja?
Ščitnica je endokrina žleza
Ščitnica (glandula thyreoidea) je žleza z notranjim izločanjem. Spominja na obliko metulja in leži v spodnjem delu vratu, pred sapnikom in pod grlom. Nekateri jo primerjajo s črko »H«, stanjšano v sredini »vratu« (ožine), ki povezuje levi in desni reženj. Kot druge endokrine žleze proizvaja hormone in jih izloča v kri. Dva glavna hormona, tetrajodotironin (tiroksin ali T4) in trijodtironin (T3) delujeta na celice v skoraj vseh tkivih. Žleza ščitnica vpliva na delovanje vseh organov. Potrebna je za normalen razvoj možganov in somatskih tkiv ploda in novorojenčka. Vzdržuje telesno temperaturo, porabo energije in kisika. Z delovanjem njenih hormonov se povečuje srčni utrip, veča ali manjša črevesna gibljivost. Ščitnični hormoni imajo vpliv tudi na preoblikovanje kosti ter dnevno nadzorujejo in upravljajo presnovo beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.
Koliko joda potrebuje telo?
Jod je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Že v preteklosti je bilo nepravilno delovanje ščitnice povezano s pomanjkanjem joda v prehrani. V zemlji je količina joda zelo majhna, da bi se lahko odražala na prisotnost v živilih. Zato so leta 1953 uvedli obvezno obogatitev kuhinjske soli z jodom (10 mg kalijevega jodida/kg soli). V ta namen se uporabljata kalijev jodid in kalijev jodat. Leta 1999 so zakon dopolnili z uredbo, da se količina joda v kuhinjski soli podvoji (od 20 do 30 mg kalijevega jodida / kg soli). Priporočena količina soli za odrasle je 4 do 6 g, hkrati pa je s tem zadoščena tudi dnevna potreba po jodu, ki za odrasle znaša 100 do 200 mg, za otroke pa 90 mg. V času nosečnosti se potreba po jodu poveča na približno 250 mg.
Kako veste, da vaša ščitnica ne deluje dobro?
Motnje v delovanju ščitnice se odražajo v skoraj vseh presnovnih procesih v telesu. Težave s ščitnico se pojavljajo v obliki povečanja ščitnice pa vse do nevarnih tumorjev. Najpogostejše težave so povezane z disfunkcijo njenih hormonov.
Imate težave s kronično utrujenostjo, pomnjenjem, depresijo in bolečinami v sklepih? Vsi ti simptomi so lahko posledica pomanjkanja ščitničnih hormonov in razvojem hipotiroidizma. Čeprav se pojavlja pri skoraj 10 % žensk in 6 % moških, starejših od 65 let, v zadnjem času oboleva vse več mlajšega prebivalstva. Simptomi hipotiroidizma so zelo specifični. Počasna presnova lahko pripelje do podhladitve, bradikardije, zaprtja, motenj v menstrualnem ciklusu, neplodnosti in spontanih splavov. Ljudje se soočajo s suhostjo in luščenjem kože, suhimi in redkimi lasmi, oteklimi vekami in počasnejšim govorom.
Povišane ravni ščitničnih hormonov pospešijo proces presnove in povzroča popolnoma nasprotne znake in simptome bolezni. Hipertiroidizem se lahko pojavi pri katerikoli starosti. Najpogosteje prizadene ženske od 25 do 50 let. Zanj je značilna hipertermija, tahikardija, pospešeno bitje srca, eksoftalmus (izbuljene oči) in povečano znojenje. Ljudje imajo normalen ali povečan apetit, vendar nenehno izgubljajo težo. Koža je topla in vlažna, pojavlja se nespečnost, pogosto iztrebljanje, izpadanje las, živčnost in razdražljivost.
Ali lahko ublažimo simptome bolezni?
Na razvoj bolezni ščitnice vplivajo številni dejavniki. Genetska nagnjenost, avto – imunske bolezni, stres in nepravilna prehrana, so nekateri dejavniki tveganja. S spremembo življenjskega sloga lahko ublažite simptome in izboljšate kakovost življenja. Zmanjšajte dejavnike stresa, v urnik umestite redno telesno dejavnost in spremenite prehrambne navade na bolje.
Prvi korak – spremenite svojo prehrano
Zdrava prehrana ima velik vpliv na zdravje žleze ščitnice. Prehrano prilagodite potrebam svojega organizma in simptomom, s katerimi se nenehno borite. Vaši obroki naj bodo zdravi in prilagojeni vašemu bioritmu.
Izogibajte se predelanim živilom, kot so bel sladkor, bela moka, kvas in izdelkom iz kravjega mleka. Izogibajte se pijačam, bogatim s kofeinom in odpovejte se alkoholu in cigaretam. Povečajte vnos živil, bogatih z vlakninami, kot so sadje, zelenjava in izdelki iz celih zrn. V prehrano vključite korenje, špinačo, šparglje, sončnična semena, banane, marelice, avokado, oljčno in ribje olje. To so živila, ki ugodno vplivajo na delovanje ščitnice. Prehrano obogatite s probiotiki, ki so idealni za urejanje črevesne mikrobiote. Jogurt in kefir pomirjata in uravnavata prebavo.
Oksidativni stres ali vnetja iz prostih radikalov so povezani z degenerativnimi boleznimi, kot tudi procesom staranja.
Antioksidanti, kot so vitamini A, C in E, so skupaj z jodom in selenom, še posebej pomembni, saj pomagajta ščitnici dnevno nevtralizirati oksidativni stres.
Za presnovne procese je potrebna voda. Zato je pomembno, da vnesete zadostne količine tekočine, približno dva do tri litre na dan.
Stalna izguba telesne teže je velika težava hipertiroidizma, saj s tem izgubljate tudi mišično maso. V takem primeru je nujno, da prilagodite prehrano in povečate vnos hranil, bogatih z beljakovinami, ki jih najdete v pustem svinjskem mesu, ribah, jajcih, mleku in fermentiranih mlečnih izdelkih. Poskrbite za vnos dodatnih količin vitaminov B skupine, ki so ključnega pomena pri presnovi beljakovin.
Hrana, bogata z jodom, selenom, železom, cinkom, in omega – maščobnimi kislinami, stimulira sintezo hormonov. Živila, bogata z jodom, so morske ribe, morske alge, školjke, raki, kozice, trska, tuna, perutnina, jajca, jogurt in sir. Pri načrtovanju zdravih obrokov ne pozabite, da se s kuhanjem lahko izgubi določena količina joda. Nekatera živila, kot so cvetača, zelje, ohrovt, brokoli, repa, gorčica, fižol, sojini izdelki, lahko še dodatno zmanjšajo absorpcijo joda iz črevesja. Omejite vnos teh živil na dva do tri krat tedensko. Čeprav ima jod pomembno vlogo na delovanje ščitnice, pa povečan vnos ni koristen, saj lahko povzroči povečanje ščitnice z zmanjšanim delovanjem, vnetjem in rakom.
Za sintezo tiroksina in trijodtironina je potrebna vezava joda na aminokislino tirozin. Tirozin je esencialna aminokislina, ki je telo ne more sintetizirati, vnašati jo je treba s hrano. Prisotna je v mesu, jajcih, mandljih, bananah in avokadu.
So odličen vir vlaknin, folne kisline, vitamina A, C, E in K, kot tudi kroma, minerala, ki izboljša sposobnost inzulina za prehajanje glukoze iz krvi v celice. Zaradi visoke vsebnosti kalija in nizke vsebnosti natrija ter asparagina, so beluši naravni diuretik. Že od antičnih časov se uporabljajo za lajšanje simptomov PMS, revmatoidnega artritisa in visokega krvnega tlaka.
So ena izmed redkih vrst zelenjave, ki vsebujejo velike količine antioksidantov za nevtralizacijo prostih radikalov, ki uničujejo celice. Prav tako vsebujejo velike količine vitamina C, beta karotena, vitamina E, cinka, mangana in selena.
