fbpx

Multipla skleroza: Na glavo postavljena teorija

Bolezni, Življenjski slog

Multipla skleroza (MS) je degeneracija/bolezen možganov in hrbtenjače, ki pripelje do širokega spektra motoričnih, senzornih in …

mozgani

Znanstveniki so razvili tri različe teorije za obrazložitev razvoja MS

Multipla skleroza (MS) je degeneracija/bolezen možganov in hrbtenjače, ki pripelje do širokega spektra motoričnih, senzornih in zaznavnih problemov. Za MS boleha okoli 2.5 miljona ljudi po celem svetu, približno polovica le teh bo gibalno oviranih ali kako drugače invalidnih v roku 10 do 15 let od postavitve diagnoze. MS je glavni netravmatski razlog invalidnosti pri mladih odraslih osebah: okvara tipično nastane med 15 in 50 letom s povprečno starostjo ob diagnozi 30 let.

Ne glede na negotovo napoved, je vrsta novih metod zdravljenja izboljšala možnosti za kvaliteto življenja pri bolnikih. Te terapije slonijo na lajšanju škodljivega imunskega odziva in lahko upočasnijo napredovanje bolezni. V zadnjih 20. letih je FDA odobrila enajst  novih zdravil. Najnovejši dodatni dve zdravili pa sta od letošnjega leta na voljo tudi v Sloveniji.

Vkljub toliko različnim vrstam zdravil je še vedno neznanka, kaj je razlog za nastanek in razvoj bolezni.

Danes so se tako znanstveniki “razdelili” v tri skupine, ki poskušajo dokazati, kaj je glavni vzrok za razvoj te nevrodegeneracije. Ko bodo odkrili glavnega krivca, potem bo pot do preprečevanja te zahrbtne bolezni in hkrati zdravljenja, veliko lažja, hitrejša in UČINKOVITEJŠA.

mozgani

Prvi dve teoriji temeljita na domnevi (hipotezi), da je MS avtoimunsko obolenje

1. Nekateri so mnenja, da imunski napadi, ki se dogajajo leta in leta v posamezniku, sprožijo destruktivno kaskado procesov v nevronih ali oligodendrocitih (to so t.im. matične celice -“na novo rojene celice” iz katerih se razvijejo nove celice mielinske ovojnice). Ta nekajletni proces poškoduje in uniči aksone in s tem lahko povzroči tudi smrt samih nevronov.

2. Drugi znanstveniki medtem verjamejo, da avtoimunski napadi  trajajo ves čas bolezni, so kronični, a je simptomatika zelo neizrazita in komaj opazna.  Ti neizraziti napadi so pri posameznikih prisotni navkljub imunosupresivnem zdravljenju. Leta kasneje se lahko ponovno pojavijo prava vnetja – zagoni ter povzročijo progresivno nevrodegeneracijo.

 Na glavo postavljena domneva (hipoteza)

3. Najmlajša in najbolj kontroverzna hipoteza pa pravi, da je MS primarno nevrodegenerativna in ne avtoimunska bolezen. V tej na glavo postavljeni teoriji naj bi nevroni, oligodendrociti ali katere druge celice osrednjega živčnega sistema razpadle zaradi ali podedovane napake ali okoljskega vpliva, kot so to lahko tudi virusi, različni stresni dogodki, ali kombinacije obeh faktorjev. Produkti razpada teh celic (morda so to beljakovine umirajočih celic) pa nato sprožijo avtoimunsko reakcijo.  Po tej hipotezi avtoimunski napad samo sproži uničevanje mielinske ovojnice, ni pa  glavni povzročitelj bolezni.

Ta hipoteza nudi odgovor na vprašanje, zakaj MS pri večini bolnikov napreduje navkljub agresivni obliki imunosupresije. Pojasni tudi vprašanje, zakaj nekateri bolniki izgubljajo nevrone ali samo aksone posameznih nevronov,  tudi v tistih predelih kjer je malo očitne avtoimunske aktivnosti.

Ta hipoteza je tudi odgovor  zadnjim odkritjem o razvoju in lokaciji poškodb pri MS

Desetletja so znanstveniki predvidevali, da so te poškodbe omejene na belo snov (sestavljena iz aksonov obkroženih z mielinom) in so se pojavljale v poznem stadiju bolezni, kar je skladno z imunskim napadom na mielin.

Vendar zadnji rezultati raziskav kažejo, da telesa nevronov v možganski skorji (korteks) razpadejo v zelo zgodnjem stadiju bolezni. Ta poškodba gre bolj pogosto z roko v roki z bolnikovimi zgodnjimi simptomi kot pa za poškodbo mielina. Imunski napad torej ne cilja tarčno teh kortikalnih nevronov, kar nakazuje, da so nevroni žrtve neodvisnega degenerativnega procesa.

Dandanes še nimamo jasnega nevrozaščitnega zdravila potrjenega za MS, a nekatera od zdravil, ki so že na voljo bolnikom in dajejo pozitivne učinke, tako spremenijo imunski sistem , da zavarujejo nevrone. Ta zdravila so na trgu od l. 2014, zato bomo morali počakati vsaj 5 do 10 let, da bomo lahko z gotovostjo potrdili njihovo nevrozaščitno vlogo.

Kaj je v fazi intenzivnih raziskav:

Raziskovalci prav tako raziskujejo ali bi lahko tudi druga zdravila z nevrozaščitnimi učinki bila uporabna pri MS. Ti agensi vključujejo zdravilo za anemio eritropoetin, hormone estrogen in testosteron ter antiepileptik lamotrigin. In kopica novih molekul, ki so v zgodnjih fazah raziskav.

Drugi pristop je presaditev matičnih celic kar lahko stimulira obnovo poškodovanega tkiva

Dokler te metode zdravljenja še niso pripravljene za redno uporabo, je glavni cilj preprečevanje poslabšanja stanja pri bolnikih s supresijo imunskega sistema. K temu veliko pripomorejo najnovejša zdravila, ki so vsa na voljo tudi slovenskim bolnikom. Kako hitro bo napredovala bolezen vsakega posameznika ostaja neznanka, vendar pa napredki pri razumevanju MS zbujajo upanje, da bomo kmalu imeli možnost ustaviti napredovanje bolezni in jo nekega dne morda celo ozdraviti.

Nasvet bolnikom: ne prepustite se apatiji in čakanju na čudežno tabletko. Prvo najboljše zdravilo in največ kar lahko vsakdo naredi je, da se dobro posluša, ugotovi, kaj prav njemu škoduje v njegovem načinu življenja in te stresne dogodke (hrana, gibanje, spanje, čustveni dejavniki, okolje, vreme, alergeni …) odstrani ali jih toliko zmanjša, da postanejo obvladljivi in neškodljivi.

Tuja praksa, pa tudi naši posamezni bolniki, ki “čudežno” stabilizirajo MS, ki so boljši, kot so bili pred leti, ravno to dokazuje, da je sprememba načina življenja prvo in najboljše zdravilo.

Vir

Scientific American, 2012
MS in Focus, 2009, 2010, 2011,2012,2013

Miša Komar Žiberna, univ. dipl. biol.

Vabljeni k obisku foruma Oksidativni stres, kjer vam bo z veseljem svetovala avtorica prispevka.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?