Čebele na planetu prebivajo že 45 milijonov let. Preživetje vrste je rezultat kolektivne inteligence, h kateri prispeva prav vsaka čebela. Te marljive sivo-rumene žuželke sončne žarke in moč narave oplemenitijo s svojimi izločki ter shranjujejo v edinstvene pridelke, katerih vrednost cenijo generacije. Med njim, kot največji zaklad, izstopa matični mleček.
Čebelja matica oziroma kraljica čebelje družine je gensko enaka drugim čebelam (iz iste ličinke se izležejo čebela, trot in matica), a ker dobi matica precej več matičnega mlečka kot čebela in trot, je skoraj dvakrat večja, preživi kar 15 rodov čebel, prav matični mleček pa je tisti ‘eliksir’ življenja, ki jo naredi za eno najodpornejših in najbolj plodnih bitij.
Moč matičnega mlečka so poznali že stari Egipčani. Uživali so ga lahko le faraoni in ga zaradi njegove edinstvenosti poimenovali »kraljevski žele« ali gelée royale.
Pestra sestava in neverjetna moč
Matični mleček vsebuje beljakovine, sladkorje, lipide, proste aminokisline, minerale, vitamine in proste maščobne kisline. Med njimi je najpomemnejša 10 HDA (10-hidroksi-2-decenska kislina), ki je edinstvena spojina, nahaja pa se izključno v matičnem mlečku ter je zaradi zapletene sestave ni mogoče narediti v laboratoriju.
Ta bledo rumeni izloček še ne letečih čebel dojilj, starih od 5 do 12 dni, vsebuje vse elemente, potrebne za rast, razvoj in normalno delovanje človeškega organizma. Njegov vpliv na imunski sistem je izjemen, saj poveča učinkovitost obrambnih celic, ugodno vpliva na živčni sistem, izboljša spomin, spanec, nekatere snovi v matičnem mlečku kažejo antidepresivom podobno aktivnost. S pomočjo matičnega mlečka lahko popravimo hormonski sistem, pripomoremo pri znižanju holesterola in regulaciji krvnega tlaka, ščiti nas pred srčno-žilnimi boleznimi, omili pa lahko celo posledice raznih škodljivih sevanj. Ta čebelji pridelek stimulira izgradnjo kosti in ščiti skelet pred osteoporozo, deluje protivnetno, zavira encime, ki poškodujejo in uničujejo sklepe.
Pozornost pri izbiri ni odveč!
Pri izbiri izdelka z matičnim mlečkom je treba biti pozoren na kakovost in ne le količino matičnega mlečka. Ključno merilo kakovosti matičnega mlečka je nenasičena maščobna kislina 10 HDA (10-hidroksi-2-decenska-kislina). Pomembna je tudi embalaža, v kateri matični mleček shranjujemo. V stekleni embalaži matični mleček dokazano ohranja kakovost in vrednost naravnih sestavin.
Zanimivosti
- Prvi, ki je omenil matični mleček je bil leta 1778 Francois Huber.
- Zvesta uporabnica matičnega mlečka je bila princesa Diana. Nanj je prisegala tudi njena krušna babica, znamenita pisateljica Barbara Cartland, ki je vitalna dočakala 99 let.
- Za 1 kg svežega matičnega mlečka mora čebelar izprazniti 2000 matičnjakov, za kar porabi 60 ur.
Avtor: U. A.
