Zdravljenje sindroma karpalnega kanala vključuje sledeče, t.i. konzervativne ukrepe:
- razbremenitev prizadete roke,
- izvajanje vaj, ki spodbujajo drsenje tetiv upogibalk prstov in medianega živca,
- redna uporaba zapestnih opornic, ki zagotavljajo nevtralen položaj zapestja,
- jemanje protivnetnih zdravil,
- injiciranje kotikosteroidov v okolico medianega živca,
- zdravljenje osnovne bolezni, ki vpliva na nastanek sindroma karpalnega kanala (bolezni ščitnice, revmatoidni artritis ipd.)
Kirurško zdravljenje pride v poštev, ko konzervativni ukrepi niso učinkoviti ali pa gre za napredovalo obliko sindroma karpalnega kanala z motnjami občutljivosti in/ali usihanjem palčevih mišic.
Kirurško zdravljene karpalnega kanala
Pri operaciji se odpre karpalni kanal in se sprosti mediani živec, ob posegu pa je potrebno paziti, da se ne poškodujejo okolne strukture, kot so žile in živci.
Razvoj kirurgije je šel v smer uporabe majhnih pristopov, da bi se karseda zmanjšale težave, ki lahko nastanejo zaradi občutljive pooperativne brazgotine.
Tako danes poznamo endoskopske tehnike, minimalno invazivne pristope in klasično odprto metodo.
Pri endoskopski metodi se skozi eno ali dve manjši luknjici v koži vstavi poseben inštrument, s katerim se, pod kontrolo endoskopske kamere, prereže transverzalni karpalni ligament. Poseg se lahko opravi v lokalni anesteziji. Prednost posega je predvsem kratka brazgotina in hitrejše okrevanje po posegu. Med slabosti metode štejemo zlasti slabo preglednost struktur karpalnega kanala in povečano tveganje za poškodbo medianega živca ali njegovih vej. Zaradi slabe preglednosti lahko ob posegu pride do nepopolne sprostitve karpalnega kanala.
Minimalno invaziven pristop je dandanes najpogosteje uporabljena metoda za sprostitev karpalnega kanala. Skozi približno 2 cm dolg kožni rez si v globini prikažemo transverzalni karpalni ligament in ga pod kontrolo očesa v celoti prekinemo. Operacija nudi dober pregled struktur karpalnega kanala, prepoznavo anatomskih variant medianega živca in morebitnih tumorjev. Poseg se napravi ambulantno, v lokalni anesteziji in traja približno 10 – 15 minut.
Pri odprti metodi napravimo daljši kožni rez, ki lahko sega tudi nad nivo zapestja. Tak pristop je primeren predvsem pri močnih in debelih rokah, pri ponovnih operacijah sindroma karpalnega kanala, pri sumu na tumorske spremembe v karpalnem kanalu ali po zlomih zapestja in podlahti, ko je anatomija spremenjena. Odprta metoda nudi odlično preglednost vseh struktur karpalnega kanala in omogoča odstranitev morebitnih tumorjev ali zedebeljenih tetivnih ovojnic. Slabost posega je daljša brazgotina in nekoliko zahtevnejše okrevanje. Brazgotina je lahko še več mesecev po posegu občutljiva na dotik in pritisk. Poseg se opravi ambulantno, v lokalni ali regionalni anesteziji in traja 15 minut ali več.
Okrevanje po operaciji roke
Po posegu je operirana roka povita in mora 3 dni počivati v rutki nad nivojem srca. Ob prvi kontroli, 2-3 dni po operaciji, se napravi prevezo rane in se po potrebi odstrani dren. Šive odstranimo 12-14 dni po posegu.
Že takoj po posegu se priporoča nežno, občasno razgibavanje prstov, po prvi kontroli pa je zaželeno polno razgibavanje prstov in zapestja. Predviden bolniški stalež po operaciji je 1 mesec, kadar pa je delo v službi ročno zahtevno, pa se stalež temu primerno podaljša. Do 8. tedna po operaciji z operirano roko ni dovoljeno dvigovati bremen težjih od 1 kg, kasneje pa omejitev ni več.
Občasno je po posegu potrebna fizioterapija za mehčanje brazgotine ali za izboljšanje gibljivosti prstov in/ali moči roke.
Regeneracija medianega živca po posegu
Kadar je mediani živec ob posegu ustrezno sproščen, se pacienti že prvo noč po posegu ne prebujajo več zaradi mravljincev po prstih operirane roke. Mediani živec se po sprostitvi prične postopno obnavljati, kar pomeni, da se občutek za dotik in moč palčevih mišic ne povrneta takoj, temveč to ponavadi traja več mesecev. Če je bil živec pred posegom močno okvarjen (aksonska okvara živca), popolne poprave po posegu ne moremo pričakovati.
Ponovitve
Operacija sindroma karpalnega kanala je varen in zanesljiv poseg, kadar ga opravi izkušen specialist. Poseg ponavadi opravljamo plastični kirurgi, v nekaterih ustanovah pa tudi splošni kirurgi, nevrokirurgi, ortopedi ali travmatologi.
Sindrom karpalnega kanala se lahko tudi po posegu ponovi, predvsem kadar:
- se pred posegom ne zdravi sistemskega vzroka,
- se med operacijo ne odstrani morebitnega tumorja,
- po posegu pride do izrazitega brazgotinjenja (okužba rane) ali
- mediani živec ob prvem posegu ni bil v celoti sproščen.
Oceno ponovne utesnitve napravimo s kliničnim pregledom ter s kontrolno preiskavo prevajanja medianega živca in elektromiografijo.
Več o diagnostiki in vzrokih sindroma karpalnega kanala v članku na Med.Over.Net in na spletni strani Estetike Milošević.
Pripravil:
Miloš Milošević, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, FEBOPRAS, ki deluje v Estetiki Milošević.
