»A si kaj jutranja?« navsezgodaj prileti sporočilo s povabilom, da se kot ambasadorka pridružim Med.Over.Net-ovem projektu Jutranja. Prva misel, ki me prešine, ko še vsa zaspana kukam izpod tople odeje je »Jaz pa že ne! Kje ste mene našli, nočno sovo, ki se zbudi, ko gredo vsi drugi spat.«
Takrat se vse umiri in prebudi se moja ustvarjalnost. Zgodbe, ki jih pišem, nastajajo večinoma ponoči in na račun tega se jutra začnejo seveda … hm … malce kasneje. A jutro zame ni le hitra kava, ki jo zlijem vase in odbrzim od doma, temveč je obred, je prebujanje, je čas zame. Zbujanje brez budilke, jutranja meditacija, joga, priprava zajtrka ob zvokih nežne glasbe, ki me počasi zapelje v nov dan.
Nisem človek, ki skoči iz postelje in je že takoj v polni pripravljenosti, jaz zjutraj potrebujem čas. Tudi ko sem postala mama, se to ni bistveno spremenilo, saj sem v svojo rutino vključila oba otroka in kot svobodna novinarka sem si lahko privoščila, da sem se izognila hitenju in otroka vozila v vrtec šele ob dopoldanski malici.
A otroci rastejo in sin je z lanskim letom postal šolar. V glavi sem si zamislila idealno sliko mirnih in lahkotnih juter, kako bomo pred šolo še telovadili, uživali ob skupnih zajtrkih in prihajali v šolo petnajst minut pred uro. Realnost? Na pol miže pripravim zajtrk, preganjam otroka naj se hitro oblečeta in umijeta zobe, potem pa lovimo zadnje minute, da prihitimo v šolo tik predno zazvoni šolski zvonec. Naj omenim še to, da mi ni bilo potrebno urediti še sebe. Skočila sem v prva oblačila, ki so mi prišla pod roko, brez ličil in bila sem pripravljena. A tudi to se je spremenilo, saj se po novem tudi moj delovni dan pričenja že zelo zgodaj in na sestanek ne morem priti skorajda še v pižami. Ker se zelo strinjam, da se po jutru dan pozna, sem se odločila narediti temu konec in začeti živeti jutra, kot sem si jih zamislila.
Ne boste verjeli, a tu in tam mi celo uspe, želim si pa, da bi bilo tega še več, da bi to postalo navada. Želim si, da vzljubim jutra na drugačen način, saj sem ugotovila, da sem kljub vsemu tudi zelo jutranji človek. Če se tako odločim. In tako me je Andreja ujela ravno sredi »reprogramiranja«, da podaljšam noči in začnem dan navsezgodaj, ko drugi še spijo. Tudi v tem je čar, ko se dvigujejo jutranje meglice, ko se prebuja narava in ti skupaj z njo.
Menjava bioritma pa ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Sem poskušala iti prej spat, ampak kaj, ko sem se potem zbudila ob treh, štirih zjutraj, ker je telo pač tako navajeno. Potrebni so bili drugačni pristopi in da, našla sem način, ki deluje. Sedaj ga moram samo še izpopolniti, tako da sem si projekt Jutranja vzela za izziv, ker vem, da bo to olajšalo življenje meni in otrokoma.
Kaj me zjutraj spravi iz postelje, kako začeti dan mirno, brez stresa in z nasmehom na obrazu? Kako se izogniti jutranjemu hitenju v šolo in vrtec? Vse to in še več bom z vami delila v prihodnjem mesecu, vesela pa bom tudi kakšnega vašega uporabnega nasveta, da bodo moja (in vaša) jutra še lepša. Moj cilj je, da ob koncu akcije na glas povem, da sem (tudi) jutranja, da začutim jutra v vsej svoji čarobnosti, ki me počasi že objema. Z levo nogo sem že tam, samo desno še primaknem. Se veselim!
Spoznajte Katjo Štingl
Katja Štingl, svobodna novinarka. Ponosna MAMA. Dvakrat. RAZISKOVALKA. Življenja. ZBIRATELJICA. Zgodb. Nasmehov. Pogledov. USTVARJALKA. Dogodkov, kreativnih idej. NOVINARKA. Veliko govorim. Veliko sprašujem. Ne zanima me površina, rada se potopim v globino. Krajev, okusov, odnosov, ljudi. Pogledam kaj se skriva onkraj. Zidov, razuma, medijskega blišča. Kateri film se vrti v ozadju? Kdo si, ko nihče ne gleda?
http://www.katjastingl.com
Katja o izzivu:
Moje ugotovitve po več kot tednu dni sodelovanja v Sem jutranja projektu:
vir: https://www.facebook.com/MadKat.si/photos/a.748718438640216/1069954749849915/?type=3&theater
? dan začenjam z več energije
? otroci so bolj mirni, ker jih ne preganjam, naša jutra so mirnejša in vesela
? v vrtcu in šoli nista tik pred zdajci, ampak pol ure prej
? čas imamo za bolj zdrave zajtrke
? prijatelji me (še vedno) ne jemljejo resno, ko jih vabim na jutranje aktivnosti
? pogrešam svoje noči, prijatelji me ne vidijo več na koncertih in v gledališču, ker takrat SPIM!
? kar nekaj člankov čaka, da jih napišem, pa zanje ne najdem inspiracije…noč ima svojo moč
? Odločitev: srednja pot…rada imam jutra, a ne da se na ta račun povsem odrečem svojim nočem. Kako to speljat? Še odkrivam. Za takšne nočne sove je jutro ob 6.00 ali prej res šok. Če ga prestavim vsaj na 7.00, s kakšno izjemo. V plus ali minus. Ja, za začetek tako. In glede na to, da sem si postavila kot izziv, tega ne vidim kot neuspeh. Sem poskusila. In zame to pač ne deluje. Spreminjam, da bo. Ostajam jutranja. In se vračam malo k tudi k nočni.
