Kako si na naraven način vrniti zdravje, preprečiti, da zbolimo in si okrepiti vitalnost? To so ena izmed pogostejših vprašanj, s katerimi se ljudje srečujemo v svojem življenju.
O starodavni kitajski veščini samokultivacije in krepitve življenjske energije – qigong smo se pogovarjali z Igorjem Gregorcem učiteljem qigonga in tai chija, ki se že dobrih 40 let ukvarja z borilnimi veščinami in sprostilnimi sistemi orienta.
Igorju smo zastavili nekaj najpogostejših vprašanj o qigongu, ki si jih postavljajo tisti, ki to veščino šele spoznavajo ali pa se še odločajo za vadbo.
Vsi bi radi bili zdravi, kaj je danes razlog za nezadovoljstvo z zdravjem ljudi?
Odgovor na to vprašanje je tesno povezan s hitrim in stresnim načinom življenja, ki ga živimo, in naravnanostjo, da je neprestano nekaj dosegati, nekoga prehiteti. Ta vsakodnevni hitri življenjski ritem človeka izčrpava psihično in fizično predvsem pa njegovo pozornost usmerja na ven in tako počasi izgubi stik s svojim telesom in svojo pravo naravo. Če naredimo primerjavo, da je telo hiša, v kateri naj bi živeli, mi pa smo neprestano zunaj in imamo »nujne« opravke. Kaj menite, kaj se dogaja s hišo, v kateri nihče ne živi dlje časa? Hiša je videti zanemarjena, zaprašena in ta videz pritegne nepovabljene goste, ki so prispodoba za bolezni in težave z zdravjem.
Človek današnjega časa izgublja zavedanje, da ni stroj, in da bo s tem, ko si bo vzel čas za počitek, lahko naredil več in bolje. Rešitev pred stresom in izgorevanjem je v tem, da si vsakodnevno vzamemo čas zase in se sproti regeneriramo. Pri izbiri vadbe ljudje delajo napake in pogosto sledijo trendom, ki se bolj agresivno oglašujejo v medijih in ne svojim resničnim potrebam. Pravilna merila za izbiro vadbe so predvsem naša starost, spol, zdravstveno stanje in delo, ki ga opravljamo. Na splošno velja, da potrebuje človek, ki opravlja pretežno sedeče delo, sprostitev skozi tip vadbe, ki je bolj aktivne narave – na primer hoja, tek, borilni športi, se pravi aerobne dejavnosti.
Človek, katerega delo je predvsem fizično, po končanem delovniku zaradi telesne izčrpanosti, potrebuje regeneracijo s sproščanjem, tip vadbe, kot je qigong, taichi, joga. Vsak od nas mora sam zase ugotoviti, kaj mu najbolj ustreza, upoštevati je treba, da se s starostjo določene stvari spreminjajo in se moramo temu prilagoditi. Vsi pa moramo imeti v svojem vsakdanjiku načrtno vpeljan čas za regeneracijo. Daljši dopusti, kot je poletni, nas bo še dodatno napolnil z energijo, vendar sami po sebi, niso zadosti za odpravljanje negativnih posledic celoletnega učinka stresa.
Kaj pa je pravzaprav qigong?
Qigong je sistem kultiviranja zdravja, vitalnosti in dolgoživosti. Temelji na principih Tradicionalne kitajske medicine (TKM) in univerzalnih zakonitostih narave. Sestavljajo ga posebne telesne drže, kretnje, sistem dihanja, določene masažne tehnike, mirujoča ali gibalna meditacija in gibanje z usmerjano pozornostjo. Je tradicionalna kitajska veščina krepitve zdravja, ki jo lahko vadi praktično vsak, ne glede na starost ali fizično pripravljenost, saj se izvaja na lahkoten in počasen način.
V qigongu uporabljamo energijo, ki je v našem telesu, in energijo iz okolice, da odpravljamo neravnovesja, ki so odgovorna za nastanek bolezni.
Kaj je glavni namen qigonga?
Okrepiti življenjsko energijo, qi, za katero pri nas najpogosteje uporabljamo izraz bioenergija. Qi se v nas pretaka po mreži energijskih kanalov, ki se strokovno imenujejo – meridiani. Če se qi nemoteno pretaka po mreži meridijanov, smo praviloma zdravi, v nasprotnem primeru, ko ta zastaja, zbolimo. Preveč mirovanja in sedenja je najpogostejši razlog za blokade v sistemu meridijanov. Na praktični ravni je prvi korak pri vadbi qigonga odpiranje meridijanov, sledi mu potiskanje in izločanje zastale, škodljive energije. Nato sledi zbiranje sveže energije iz okolice (iz narave) in še zadnji korak: razporejanje energije.
- Odpiranje meridijanov
- Izločanje zastale energije
- Zbiranje energije
- Razporejanje in cirkulacija
Kakšna je razlika med splošno telesno vadbo in qigongom?
Kot prvo je treba vedeti, da se telesna, aerobna vadba in qigong dopolnjujeta in se ne izključujeta. Običajno je, da ko si mlajši, potrebuješ veliko fizične vadbe in takrat ne potrebuješ qigonga, z leti se to spreminja in za starost velja obratno. To razmerje med količino telesne vadbe in vadbo qigonga, je odvisno od starosti posameznika, pa tudi od zdravstvenega stanja, življenjskega sloga, poklica … Glede na to se potreba po qigong vadbi spreminja. Skrivnost pravilno izbrane vadbe se skriva v razumevanju vsega naštetega in prilagajanju spremembam.
Pri telesni, aerobni vadbi, ki zahteva intenzivnejšo obremenitev sistema mišic, z gibanjem spodbujamo cirkulacijo krvi in krepimo določene organe kot so: srce, pljuča. Namen telesne vadbe je predvsem krepitev mišic, tetiv, pomembna je za razvoj posameznika v mladosti, v poznejših življenjskih obdobjih pa je to obliko vadbo potrebno pametno in z občutkom izvajati. Negativna stran telesne vadbe je povezana s človeško naravo, ki je nagnjena k pretiravanju in neprestanemu postavljanju novih ciljev, kar rado prerase v tekmovalnost. To je še posebej izraženo pri teku, ko se starejši kosajo z mlajšimi na račun lastnega zdravja. Preveč telesnih naporov nas izčrpava, in ko se po vadbi ohladimo, začutimo utrujenost, kar je znak, da smo z vadbo potrošili več energije, ko smo jo pridobili. S pretiravanjem preobremenjujemo določene organe, povečujemo možnost poškodb in celo pospešujemo proces staranja.
Qigong je energijska vadba in ne splošna telovadba. Ključno pri tem je, da z vadbo energij ne trošimo, temveč zbiramo in tako krepimo naše energijske rezerve, kar je temelj za čvrsto zdravje. Primarni namen qigonga je sprožiti energijski pretok, spodbuditi zbiranje in razporejanje qija: krepitev mišic, tetiv se v blagi obliki tudi dogaja, vendar je to drugotnega pomena. S počasnimi, sprostilnimi in ponavljajočimi se gibi, ki jih sočasno spremlja ustrezen ritem dihanja in z usmerjeno pozornostjo, sprožimo energijski pretok in tudi blago cirkulacijo krvi. Posledica je, da na ta način zberemo več energije, kot smo jo porabili za samo izvajanje vaje, kar se kaže neposredno na koncu vadbe: smo bolj spočiti, počutimo se prijetno in imamo več energije in volje kot pred treningom.
Zakaj se ljudje odločajo za vadbo qigonga?
Odgovor je preprost, ljudje bi bili radi zdravi, vitalni in bi radi uživali življenje čim dlje. Qigong vadijo zato, da se znebijo negativnih učinkov stresa, preprečujejo obolevanje in ohranjajo dobro počutje. Ko imaš veliko življenjske energije, lahko izbiraš, kaj boš počel, ko jo imaš premalo, životariš in se spogleduješ z boleznimi.
Kdo lahko vadi qigong?
Starostnih omejitev za qigong skoraj ni. Tudi otroci, stari vsaj 5 – 6 let, se lahko skozi igro učijo qigonga. Omejitve na gor praktično ni, saj qigong na Kitajskem velja za vadbo stoletnikov. Povprečna starost praktikanta qigonga v Evropi se giblje približno od 25 do 80 let. Vsak, ki je toliko zdrav, da lahko stoji ali vsaj sedi in ima toliko jasen um, da se zaveda, kaj počne, lahko vadi qigong. Po svetu se je uveljavil kot terapevtsko – preventivna oblika vadbe in je lahko dobra podpora zdravljenju, ki se ga izvaja pod zdravnikovim vodenjem. Na kitajskih klinikah tradicionalnega zdravljenja zdravniki celo priporočijo bolniku redno izvajanje določene oblike medicinskega qigonga. Mnogi posamezniki srednjih let se odločajo za vadbo qigonga zaradi poškodb (sklepi, itd.), ki so si jih v preteklosti pridobili z bolj agresivnimi oblikami športa, zdaj pa lahko izvajajo le počasne in fizično manj zahtevne kretnje, kar je značilnost qigong vadb.
Kako vadimo qigong in kaj potrebujemo za vadbo?
Qigong se najpogosteje vadi stoje. Pri vadbi izvajamo počasne, enakomerne gibe, brez sunkovitih kretenj na istem mestu ali s kakšnim korakom, obrnjenim v določeno smer. Za povprečno zdravega človeka so stoječe vaje najbolj učinkovit način vadbe. Tisti, ki imajo težave z nogami in težko stojijo, lahko vadijo sedeči qigong, ki je pogosto prirejen za ljudi, ki so v nekoliko slabši fizični kondiciji. Qigong, je najbolje vaditi zunaj, v naravi. Eden izmed mojih qigong učiteljev je zmeraj ponavljal, da en trening v naravi, nadomesti dva v dvorani. Za vadbo potrebujemo ohlapno oblačilo (trenirka), ki nas ne sme vezati ali stiskati in je iz naravnega materiala, da telo diha.
Foto: Igor Gregorc – lastni arhiv
Kdaj in koliko je potrebno vaditi qigong, da bom začutil koristne učinke?
To je obsežno vprašanje, na katero ni lahko na kratko odgovoriti. Vadba med 5. in 7. uro zjutraj je praviloma najučinkovitejša, ker čez dan porabimo največ energije in je zato zelo koristno, da jo zjutraj še dodatno zberemo. Vadba zvečer, ko je vse bolj mirno, ima tudi svoje prednosti, vendar nekateri po večerni vadbi ne morejo zaspati zaradi viška energije. Zato se mora vsak sam odločiti, kateri del dneva mu najbolj ustreza. Na splošno velja, da za zdravega človeka zadostuje 20-30minut vadbe na dan, za tistega, ki ima načeto zdravje, je potrebno vsaj eno uro vadbe dnevno. Vsakodnevna redna vadba daje rezultate že po enem mesecu, vse kar je manj pa podaljšuje čas, v katerem se pokaže bolj viden napredek.
Kakšne zvrsti qigonga obstajajo?
Obstaja na stotine slogov qigonga in obstajajo številne razdelitve, vendar bom zaradi praktičnih razlogov to poenostavil in razdelil qigong na dve smeri: na mehke in trde sloge. Trdi slog qigong-a je telesno bolj zahteven in ga uporabljajo predvsem v borilnih veščinah, za doseganje športnih dosežkov in je praviloma primeren za ljudi v dobri telesni formi, z zdravimi sklepi in za vse tiste, ki hočejo svoje sposobnosti še povečati. Eden izmed najbolj znanih šol trdega qigonga je šaolinski qigong, ki izhaja iz slovitega Šaolinskega templja na Kitajskem, ki je poznan tudi kot zibelka kung fu-ja (kitajskih borilnih veščin). Lohan qigong je eden izmed šaolinskih slogov, ki ga poučujemo tudi v naši šoli v naprednejših skupinah. Mehki slogi qigong-a so fizično nezahtevni. Zanje je značilno, da vsebujejo tekoče fluidne kretnje in so namenjeni preprečevanju bolezni, za krepitev vitalnosti in doseganje dolgoživosti. Znani predstavniki mehke šole qigonga so: qigong 18.položajev, Hui chun gong, Lotus qigong, Shen zheng gong, Qigong divje gosi, Zhineng qigong, itd.
Kašna je razlika med qigong-om in tai chi-jem?
Qigong je matična veščina, dela z notranjo energijo, iz katere so se razvile mnoge druge veščine. Taijiquan skrajšano tai chi je v osnovi za vadbo zahtevna borilna veščina, katere del se je na zahod razširil kot zvrst sprostilne vadbe, ki se v obliki forme, niza povezanih kretenj, izvaja na počasen in tekoč način. Lahko poenostavim, tako da rečem, da je tai chi bolj zahtevna, kompleksna gibalna oblika qigonga, ki se v današnjih sodobnejših variantah bolj pojavlja za namenjen krepitve zdravja, vitalnosti in nima več tršega izvajanja in borilnega namena.
Kako si nekdo, ki ga zanima vadba qigonga, poišče kakovostnega učitelja, oziroma kako izbrati kakovostno šolo qigonga?
To je eno izmed najpomembnejših vprašanj in je tudi ključno za doseganje rezultatov, zato bo moj odgovor daljši. Ker se že dolgo ukvarjam z poučevanjem qigonga in taijiquana, sem si moral sam izbirati in iskati učitelje predvsem v tujini in tako sem preko izkušenj spoznal, kako prepoznati dobrega učitelja. Podajam spisek s kriteriji, ki lahko komerkoli pomaga pri izbiranju učitelja na kateremkoli področju.
Dober učitelj potrebuje naslednje tri lastnosti:
- Imeti dovolj strokovnega znanja iz ustreznega področja.
- Obvladati mora veščine načinov, kako prenašati znanje na druge.
- Iskreno si mora želeti prenašati znanje na druge.
Kako lahko te merila uporabim pri iskanju kakovostnega učitelja qigonga oziroma qigong šole? Ko izbiramo šolo, je smiselno preveriti, koliko let že deluje in kdo poučuje. Učitelj mora imeti vsaj 4 do 5 let izkušenj z vadbo qigonga in vsaj toliko s poučevanjem. Tudi v Sloveniji se veliko ljudi želi naučiti qigonga in tai chija in vem, da imajo težave pri iskanju učitelja. Sam poznam nekaj oseb, ki so samo nekajkrat obiskale moje tečaje in so medtem že začele poučevati qigong. Ne morem reči, da se pri meni niso naučili ničesar, vem pa, da so njihove izkušnje in znanje, preskromni za podajanje znanja naprej. Osnovna vadba qigonga je usmerjena k pridobivanju znanja zase, za lastno izvajanje.
Za dobrega učitelja pa je potrebno več: pridobiti si mora tudi znanja poučevanja, podajanja tehnik iz qigonga, kar pa se da naučiti samo na izobraževanju, ki je namenjeno pridobivanjem licence za učitelja qigonga ali taijiquana. Namreč, nekdo se lahko zelo dobro nauči izvajati neko qigong formo in lahko celo doseže visoko raven v qigongu, a to še ne pomeni, da bo znal to prenesti na druge. To je značilno tudi za nekatere kitajske mojstre, ki izjemno obvladajo veščine qigonga, poučevanje in prenos znanja na druge pa je pogosto njihova šibka točka. Na zahodu je postalo moderno, da se organizirajo tečaji, kjer v vikendu ali dveh že dobiš licenco za poučevanje qigonga. Da se nekdo nauči poučevati qigong, menim, da potrebuje vsaj 100 – 200 ur praktičnega treninga. Znanje, pridobljeno na »vikend« tečaju, te lahko samo teoretično nauči, kako poučevati. V praksi se lahko preveri, kako nekdo zna poučevati, tako da opazujete, kako vas bo vaš učitelj učil bolj zahtevne gibe, kako jih bo znal sistematično razporediti na več preprostih gibov … Tisti, ki to zna, pozna qigong in taijiquan v globino in obvlada veščino posredovanja znanja.
In na koncu je pomembna tudi želja učitelja, da znanje qigonga prenese naprej. Praviloma bi vsak dober učitelj qigonga na vsa vaša vprašanja o tem, kje in kako dolgo se je izobraževal, moral odgovoriti odkrito in iskreno. Nekatere s temi vprašanji spravimo v zadrego, ker učiteljev nimajo in njihovo »znanje« izvira iz knjig in video lekcij ali šolanj na daljavo. Qigonga se ne moreš naučiti na tak način. Če vam učitelj na različna vprašanja o qigongu noče odgovarjati, sta tu samo dve možnosti: ali tematike qigonga ne pozna ali pa v resnici nima iskrene želje poučevati. V vsakem primeru se je takih učiteljev boljše izogniti.
Igor, za odgovore se vam najlepše zahvaljujemo. Še zadnje vprašanje: Kako lahko nekdo pride v stik z vami?
Poučujem v Društvu Tolmun. Programi so opisani na spletni strani taichi-sola.si.
