V zadnjih desetletjih sta se število znanstvenih publikacij o alzheimerjevi bolezni in število strokovnjakov, ki poskušajo odkriti zdravilo zanjo, nekajkrat povečali, vendar človeštvo še vedno ne zna pozdraviti bolnikov s to boleznijo.
Prebivalstvo naše celine je čedalje starejše, hkrati pa se hitro povečuje tudi število bolnikov z najpogostejšo obliko demence. V zahodni Evropi za boleznijo z latinskim imenom Morbus Alzheimer boleha približno 6,5 odstotka ljudi, starejših od 65 let.
Danes je v samo petnajstih starih članicah Evropske unije (državah, ki so bile članice še pred vstopom Slovenije v EU) več kot štiri milijone bolnikov s to boleznijo. Vsako leto odkrijejo 600.000 novih primerov alzheimerjeve bolezni, ki je pogostejša od možganske kapi, zaradi katere ima vsako leto težave približno 565.000 ljudi. Vodilni avstrijski nevrologi domnevajo, da je v Avstriji že več kot 100.000 bolnikov z demenco, med njimi je največ tistih z alzheimerjevo boleznijo.
Štiriindvajset ur na dan, sedem dni na teden
Leta 1990 so v sosednji državi ustanovili združenje Družinski člani bolnikov z alzheimerjevo boleznijo. V društvu opozarjajo, da zdravila za to bolezen sicer še ne poznamo, vendar bi lahko marsikaj storili za to, da bi izboljšali oskrbo bolnikov – od strukturnih sprememb (bolnišnice za akutne bolnike, denimo, niso primerne za bolnike s to boleznijo) in izobraževanja negovalcev do finančne podpore za ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z bolniki. »Za bolnike z alzheimerjevo boleznijo še vedno skrbijo njihovi družinski člani,« pravi Antonia Croy, predsednica združenja.
