Slovenski vozniki in drugi prometni udeleženci se (pre)pogosto izogibajo dajanju pomoči poškodovanim v prometnih nesrečah
Ljubljana – Nedavno se je praktično sredi Ljubljane zgodila prometna nesreča, ki bi se kaj lahko končala tragično, če ne bi ponesrečenim priskočil na pomoč mimoidoči. Mlada voznica z dvema majhnima otrokoma v avtomobilu je namreč zapeljala naravnost v Ljubljanico, iz smrtonosne pasti v skoraj tri metre globoki vodi, pod gladino katere je izginilo skoraj celotno vozilo, pa je njo in malčka rešil moški, ki je bil po naključju v bližini.
Ne želijo pričati na sodišču
“Po podatkih ljudi, ki so se huje poškodovali v nesrečah na cesti in s katerimi se srečujemo v Zavodu Varna pot, je profesionalna pomoč slovenskih reševalcev na zelo visoki profesionalni ravni, kar zadeva laično pomoč državljanov, pa smo lahko vsi skupaj zelo zaskrbljeni. Kajti če se na prizorišču nesreče povsem po naključju ne znajde denimo zdravnik ali kakšen drug član zdravstvenega osebja, se po naših izkušnjah ljudje zelo izogibajo dajanju prve pomoči ponesrečenim,” pravi predsednik zavoda Robert Štaba.
Do takšnega težko razumljivega ravnanja največkrat prihaja iz dveh razlogov. “Najprej zato, ker se mnogi preprosto bojijo pomagati, da ne bi naredili kaj narobe,” pravi Štaba in dodaja, da se v zvezi s tem bojijo tudi morebitnih tožb, čeprav gre bolj za neko zlagano zgodbo, ki so jo “prodali” javnosti. Poleg tega pa ljudje zaradi neke prometne nesreče ne želijo imeti nadaljnjih postopkov na sodiščih, največkrat kot priče, kar je drugi razlog, da (pre)mnogi raje odpeljejo mimo prizorišča nesreče, namesto da bi pomagali poškodovanim. “Določila zakona o varnosti cestnega prometa, po katerih moramo v primeru nesreče drug drugemu pomagati, tako na žalost do prihoda reševalnega vozila ostanejo le nema črka na papirju,” razočaranja nad takšnim ravnanjem ne more skriti Robert Štaba.
Se vam zdi, da nimate besede pri prometni varnosti? Zapišite svoje misli na forumu >>
