Med letoma 1957 in 1984, ko je zelo naraslo število obolelih za kožnim rakom, se nad Norveško ozonska plast ni stanjšala. Razloga za nastanek bolezni sta dva: ljudje, prepričani, da jih kreme zaščitijo pred žarki UVA in UVB, se izpostavljajo soncu bistveno dlje kot brez njih, nekatere kemikalije, ki jih vsebujejo “zaščitne” kreme, pa so rakotvorne. V zadnjem času tudi druge raziskave pritrjujejo tej razlagi. Tako so lani norveški raziskovalci ugotovili, da je kemična snov OMC (oktil metoksicinamat), ki jo dodajajo kremam za sončenje kot UVB-filter (vsebuje jo kar 90 odstotkov tovrstnih zaščitnih krem), lahko nevarna, saj uničuje celice. Terje Christensen iz norveškega Urada za varstvo pred radiacijo je lani objavil izsledke raziskave, ki je pokazala, da je kar 50 odstotkov mišjih celic odmrlo, potem ko so jih izpostavili raztopini z bistveno nižjo vsebnostjo OMC, kot je običajna v kremah. Še slabši rezultati so bili, če so celice v raztopini, ki je vsebovala OMC, za dve uri izpostavili luči, ki je simulirala opoldansko sonce.
Sončni žarki namreč podvojijo že sicer toksičen učinek OMC. Prepričani so, da lahko kreme, ki vsebujejo OMC, poškodujejo človeške celice, če prodro skozi zunanji sloj odmrlih celic kože, zato priporočajo uporabo krem samo takrat, ko ni moč uporabiti drugih preventivnih ukrepov. Tudi v naših trgovinah prodajajo kreme, ki vsebujejo OMC.
Večina kemičnih zaščitnih krem vsebuje 2 do 5 odstotkov benzofenona ali njegovih derivatov (oksibenzon, benzofenon 3) kot aktivne substance, ki ga, kot kažejo raziskave, aktivira ultravijolična svetloba in sproži verižno reakcijo, ki lahko povzroči nastanek melanoma ali drugih vrst kožnega raka. Raziskovalci na Harvard Medical School so nedavno odkrili, da je psoralen, druga aktivna snov, ki ob pomoči ultravijolične svetlobe aktivira proste radikale, izjemno “učinkovita kancerogena snov”. Pacienti s psoriazo, ki so jih pogosto obsevali z žarki UVA, potem ko so se namazali z psoralenom, so 83-krat pogosteje obolevali za kožnim rakom kot druga populacija.
In kaj storiti, ko vam na eni strani kozmetična industrija zagotavlja, da ste prav z njihovimi kremami varni pred soncem, na drugi strani pa raziskave trdijo nasprotno, da so lahko celo nevarne?
Morda niso odveč naslednja priporočila, ki jih je na podlagi številnih raziskav strnil Hans R. Larsen: ne zanašajte se na to, da vas lahko kreme zaščitijo pred melanomom, ne hodite v solarije, porjavelost skušajte pridobiti s postopnim kratkotrajnim sončenjem zjutraj in pozno popoldne (razen če ste svetle polti in hitro dobite opekline), nosite zaščitna oblačila in sončna očala, med 10. in 16. uro se soncu popolnoma izognite in poskrbite, da bo telo dobilo dovolj vitamina D3 in beta karotena (ki deluje proti zmanjšanju odpornosti, ki jo povzročajo žarki UVA) ter antioksidantov – vitamina C in E ter selena, ki telo varujejo pred škodo, ki jo povzročajo ultravijolični žarki.
Vir: Dnevnik
