fbpx

Društvo revmatikov Slovenije

Kam po pomoč

Kako deluje Društvo revmatikov Slovenije in kdo se lahko včlani vanj.

V društvo revmatikov Slovenije se kot redni član lahko včlani vsak slovenski državljan s potrjeno diagnozo vnetnega revmatskega obolenja. Kot podporni člani sodelujejo svojci obolelih. »Sodelujemo tudi z ljubljansko pediatrično kliniko in naši člani so družine otrok z juvenilnim artritisom,« predstavi še tretjo skupino članov predsednik društva Andrej Gregorčič. Danes društvo šteje približno 1.400 članov vseh starosti, nekoliko več je žensk.

Društvo revmatikov Sloveniji so na pobudo prof. Antuna Franovića ustanovili maja leta 1983 v Termah Čatež. »Poglavitni cilj je bilo druženje z medsebojno pomočjo. Že takrat pa smo se zavedali, kako nujno je vsakodnevno prilagojeno izvajanje aktivnosti za boljši nadzor nad revmatskim obolenjem, in dve leti zatem začeli ustanavljati prve podružnice,« razlaga naš sogovornik, eden izmed ustanovnih članov.Danes društvo deluje (poleg sedeža s podružnico v Ljubljani) v še 12 podružnicah: Gorenjska, Tolmin, Koper, Ajdovščina, Kočevje, Dolenjska in Bela krajina s sedežem v Novem mestu, Posavska, Celje, Velenje, Maribor, Ptuj in Murska Sobota.
»Podružnice nam omogočajo izvajanje aktivnosti na terenu. V teh letih smo uspeli članom povsod, razen v Kočevju, ponuditi strokovno vodeno telovadbo, v nekaterih podružnicah imajo na voljo tudi plavanje s hidroterapijo. Vodje podružnic pripravljajo lokalna izobraževanja ter organizirajo lokalne pohode. Seveda ne smemo pozabiti na pomoč tistim članom, ki niso več dovolj gibljivi, da bi prihajali na srečanja.« Glede na podatke, da naj bi v Sloveniji imelo katero izmed vnetnih revmatskih obolenj od 40 do 60 tisoč ljudi, smo predsednika povprašali, kako se predstavljajo javnosti. »Na neki način smo najbolj odvisni od zdravnikov, ki naj bi novim bolnikom omenili tudi naše društvo.

Naše glasilo  Revmatik razpošljemo v kar največ bolnic in zdravstvenih domov, predstavljamo se na različnih prireditvah. S statusom nacionalne reprezentativne invalidske organizacije smo seveda dolžni skrbeti tudi za nečlane. Zanje organiziramo medsebojno pomoč in brezplačna izobraževanja, na katera lahko pride kdor koli. Lani, na primer, sta tako delovna terapevtka in višja medicinska sestra učili, kako ohraniti gibljivosti sklepov.« Andrej Gregorčič kot najpomembnejši letošnji cilj delovanja društva poudarja ohranjanje fizične in psihične kondicije: »Letošnja zlata nit, ki smo jo določili v okviru evropskega združenja revmatikov, je pomen gibljivosti za revmatike. Zato nameravamo nadaljevati delavnice na to temo, pri čemer bomo uporabili naše posebej za gibalno ovirane osebe opremljeno stanovanje v Ljubljani.
Seveda ohranjamo organizirano telovadbo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov v podružnicah. Tudi letos pa nameravamo pripraviti pet ali šest seminarjev prek konca tedna na različnih lokacijah. V okviru teh seminarjev udeleženci slišijo najmanj štiri strokovna predavanja, še posebej vredna pa je možnost neposrednega osebnega pogovora s predavatelji.

V minulih letih so bili ti seminarji dobro obiskani, udeležilo se jih je od 30 pa vse do 70 članov.« Poleg že omenjenih lokalnih pohodov društvena sekcija za pohodništvo vsako leto pripravi  pet ali šest zveznih pohodov, na katerih gibanje združujejo s kulturnimi dejavnostmi. Letošnji urnik in smeri pohodov so že na ogled na društveni spletni strani. »Posebej ljuba so nam družinska srečanja, ki jih obogatimo s strokovnimi predavanji ali organiziranimi dejavnostmi. Naš letošnji cilj pa je med drugim priprava tečaja za prostovoljce, ki bi  pomagali slabše oziroma nepokretnim članom. Tečaj bomo pripravili v sodelovanju s Slovensko filantropijo.«

822F2BD6-7FCB-11E1-85C1-4FAE65B94067Andrej Gregorčič je »asovec« (bolnik z ankilozirajočim spondiloartritisom, op. a.)  že 53 let. Pri 12 letih, ko so se začele težave, mu sprva nihče ni verjel, da ga je prizadelo revmatično obolenje. In vendar je bila prav to prva diagnoza – da ima ankilozirajoči spondilitis, so ugotovili pozneje. »Kot otrok sem bil precej v bolnišnicah, kar se je poznalo tudi pri izobraževanju. Kljub temu sem se izučil za radiomehanika in opravil 24 let delovne dobe.« Kot poudarja, je ob dobro nadzorovani bolezni mogoče delati tudi do upokojitve: »Nikoli ne smeš vreči puške v koruzo ali skrivati svoje bolezni. Seveda revmatiki in asovci nemalokrat poslušamo, da smo leni. Tisti brez tovrstnih težav preprosto ne razumejo, da naše telo deluje drugače in da moramo zanj narediti veliko več. A, kot vedno pravim,  ne smemo biti preobčutljivi, sicer nas bo življenje povozilo,« z nasmehom zaključi oče dveh odraslih otrok in že nekaj časa tudi dedek.

Društvo revmatikov Slovenije

Nacionalna reprezentativna invalidska organizacija
Parmova ulica 53, LjubljanaTel.: 0590 75 366
E-naslov: [email protected]
Uradne ure: torek in četrtek od 10.00    do 14.00 ure

Vir: Viva.si

O tovrstnih obolenjih se lahko posvetujete tudi na forumih Bolečine v križu ter Ortopedija in fizioterapija.


Sledite nam