Če je koncentracija HB zelo nizka, bolnik občuti težave, ki so predvsem izrazite pri telesnem naporu. Pomanjkanje HB prizadene predvsem organe, ki potrebujejo več kisika (možgani, srce, ledvice, skeletne mišice med telesno aktivnostjo). Bolnika muči glavobol, vrtoglavica, zaspanost, šumenje v ušesih, otežena koncentracija, hitra utrudljivost, zadihanost in občutek hitrejšega bitja srca, izguba apetita, bledica.
Organizem lahko dobi železo iz hrane ali iz farmacevtskih pripravkov. Novorojenček si ustvari zalogo železa pri materi. Pri zdravih novorojenčkih te zaloge po normalnem poteku nosečnosti zadostujejo za normalno rast in razvoj v naslednjih petih ali šestih mesecih življenja (odvisno od hitrosti rasti telesne mase), nato pa je treba začeti vnašati železo s hrano. V materinem mleku je zelo malo železa, vendar ga dojenček maksimalno izkoristi. Prilagojeno mleko za otroke od šestega meseca starosti dalje je obogateno z železom.
Po dopolnjenem šestem mesecu življenja je treba dojenčkom dodajati živila, ki vsebujejo železo, in sicer zelenjavo in meso. Železo se iz vseh vrst mesa (rdeče meso, perutnina in ribe) v obliki hem-železa veliko bolje absorbira kot nehem-železo, ki je v rastlinskih virih. Pozneje v otroštvu in v življenju odraslega človeka so glavni viri železa iz hrane meso, zlasti drobovina, ter zeleno in rdeče, še posebej pa črno jagodičasto sadje in zelenjava. Na absorpcijo železa ugodno vplivata vitamin C in kislina želodčnega soka, ovirajo pa ga mleko, čaj in vlaknine v zelenjavi. Zato je največji izkoristek železa iz obroka, ki ga sestavljata le meso in pomarančni sok (ali kateri drugi sok, ki vsebije veliko vitamina C). Mlečne izdelke in zelenjavo pa zaužijemo v drugih dnevnih obrokih.
Povzeto po forumu Pediatrija.
