Stres: Ali znate poslušati svoje telo?

anonimni uporabnik, 29. december 2018
Ostalo

Možgani-um tega ne morejo povedati, nam pa sporočajo v takšni obliki, da jo mi občutimo s svojimi čutili. Ti simptomi…

Danes vedno bolj pogosto slišimo dekleta, žene, matere, pa tudi očete in poslovneže kako tožijo, da so tako utrujeni, popolnoma izčrpani, da težko razmišljajo in vse sproti pozabljajo. Da so že zjutraj utrujeni, da jih je strah dneva, čez dan jih nepričakovano grabi panika, ponoči se panično prebujajo in imajo moraste sanje, in … Vedno bolj se spopadajo z glavoboli, raznimi alergijami, ki jih prej ni bilo, tiščanjem v prsih, bolečini v prsih, občasnemu hudemu utripanju srca, ali nepravilnem utripu srca. In postali so tako občutljivi na vsak prehlad, piš vetra, nenaden izbruh žalosti in joka, ali besa …

Ustavi se, ne zmorem več!

Vsi ti znaki so že dolgo znani kot posledica stresnih dogodkov. To je v bistvu odgovor našega telesa in uma, ko od njiju pričakujemo in zahtevamo preveč. Telo in um vedno delujeta skladno, v sodelovanju. Um, to so možgani, ki dajejo navodila telesu, kaj mora delati. Hkrati naše telo vrača odgovor umu – možganom. V stroki pravimo temu dvotirno komuniciranje telo/um.

Pri tem telo in um trošita veliko energije (ATP –molekule ali celično gorivo). Čim živahnejša je ta dvotirna komunikacija, pogovor med možgani in telesom, več energije (ATP) je potrebno. In ko telo in um, to so vse naše celice, saj se samo v celicah lahko tvori ATP, niso več sposobne tvoriti zadosti energije, začno naši možgani-um, dajati sporočila: »Ustavi se, ne zmorem več!«

Možgani nam sporočajo z občutki, bolečino, obnašanjem

Možgani-um tega ne morejo povedati, nam pa sporočajo v takšni obliki, da jo mi občutimo s svojimi čutili. Ti simptomi se kažejo pri vsakem nekoliko drugače, saj smo si ljudje zelo različni. Imamo različen genom, zato imamo različen metabolizem celic. Rastemo in odraščamo v različnem okolju, tako se vsakemu od nas oblikujeta malo drugačen karakter, vedenjski vzorec. Vendar so simptomi pri večini enaki, samo da se enim pojavijo eni simptomi prej, drugim pa drugi. In to ravno zaradi te različnosti v genomu in okolju, v katerem smo odraščali in živimo. Ljudje, ki že dolgo, mesece in leta trpijo za kronično utrujenostjo, pa imajo bolj ali manj enake kronične težave.

Simptomi stresa vplivajo na TELO, POČUTJE in VEDENJE

obicajni-ucinki-stresa
Vir: American Psychological Association’s “Stress in America” report, 2010

Dvotirno pogovarjanje telesa in uma

»Govorjenje« možganov je v bistvu sprejemanje dražljajev iz okolja, in tudi iz notranjosti telesa, iz ostalih organov. Te dražljaje možgani sprejmejo, »predelajo« in pripravijo odgovore. Odgovori pa so cela kaskada hormonov in peptidov, ki jih tvorijo različne žleze in organi po celem telesu. Ti hormoni in peptidi, ki jih niti vseh še ne poznamo, so kot besede v naših stavkih. Zaporedje besed daje smisel naši misli, navodilu. Enako velja za zaporedje- kaskado hormonov in peptidov. Zato nevrofiziologija že vsaj 20 let pozna skupine molekul peptidov, ki jih mi laiki poznamo kot hormoni sreče in skupine, ki jim pravimo hormoni žalosti, stresa …

To znanje je dokaz, zakaj veščine, ki jih starodavna vzhodnjaška ljudstva poznajo in s pridom uporabljajo, lahko delujejo in so učinkovite.

To so veščine meditacij, avtogenega treninga, joge, ajurvede, ali samo enostavnega počasnega globokega mirnega dihanja …

Naučimo se preusmerjati »pogovor« telesa/uma

S pomočjo različnih tehnik globokega mirnega dihanja lahko preusmerjamo tok misli. Tako učimo svoje možgane, da preusmerjajo svoja navodila, tvorijo dobre hormone in ne slabih (stresnih). Mi sami dajemo navodila, ali želimo biti zadovoljni, pomirjeni, ali želimo biti besni, otožni. Vsa ta čustva so samo kombinacija veliko različnih hormonov in peptidov. In od vaših možganov (vašega zavestnega »upravljanja«) je odvisno, v katero smer se bo razvila tvorba molekul – komunikacija dobrih ali slabih hormonov in peptidov.

Uporabimo veščino »pranja možganov«, sebi v korist

A pozor! Da se tega kontroliranega usmerjanja navodil naučimo, rabimo čas – mesece, leta. V bistvu imamo lahko pod kontrolo svojo srečo, zadovoljstvo, spokojnost, včasih nam uide, a jo lahko ponovno ujamemo. S pridom se te tehnike uporabljajo v vesoljskih programih za astronavte, potem za pilote najsodobnejših letal, posebnih specialcev … pa igralci, TV voditelji, javne osebnosti – to so vse ljudje, ki so se naučili obvladovati delovanje, preusmerjati tok pozornosti svojih možganov. Možgani imajo ogromne potenciale, ki jih še ne znamo/ moremo uporabljati. Ali veste, da povprečen človek uporablja samo okrog 10 % svojih možganskih celic? Poskusite izkoristiti še dodaten 1 % svojega potenciala – samo to se je treba naučiti, tako kot smo se učili poštevanke in pesmic.

Vir: Molecules of Emotions, Candace Perth PhD B Sc Biol

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,508
17.11.2024 ob 14:47
298,586
22.11.2024 ob 21:42
113,059
22.11.2024 ob 18:32
Preberi več

Več novic

New Report

Close