Tek je vedno bolj priljubljena oblika rekreacije ne glede na starostno skupino. Ko se spomladi ozračje ogreje, posije sonce in vse ozeleni, na tekaških poteh srečujemo vse več rekreativnih tekačev. Nekateri v teku vidijo sprostitev, užitek, novo energijo, drugi nove cilje, izzive, premikanje meja, tretji pa napor, bolečino in neprijetnosti. Vsak tekač začne s tekom zaradi nekih pozitivnih vplivov, ki jih pričakuje (npr. da se bo sprostil, da bo shujšal, da bo na svežem zraku) in če vse to tudi dobi, bo zelo verjetno s tekom tudi nadaljeval. Če pa v teku dobiva večinoma negativne stvari, pa bo slej ko prej zaključil (npr. ne zdrži želene razdalje, boleče mišice, hitro se zadiha). Pomembno je, da vztraja dokler ne začenja opažati vsaj nekaj pozitivnih sprememb (npr. čuti, da mu gre lažje, zdrži vedno več, začenja uživati v gibanju). Mnogo tekačev se odloči tudi za udeležbo na rekreativnih maratonih, a pogosto naredijo kakšno od spodaj opisanih napak. Zaradi teh napak se nato težje pripravljajo na maraton ali pa tam ne tečejo, kot so si želeli:
- »Kaj če bi? Grem!«
Nekateri tekači se zelo impulzivno in brez razmisleka odločijo za prijavo na maraton. Pogosto ne upoštevajo svoje trenutne pripravljenosti in razpoložljivega časa ter podcenjujejo zahteve maratona. Ob prijavi največkrat sploh ne vedo v kaj se spuščajo, svojo odločitev pa pogosto obžalujejo.
- »Saj to bo šlo brez problema.«
Ta napaka izhaja iz podcenjevanja maratona in precenjevanja sebe, tekač pa se zaradi takega mišljenja ne pripravlja dovolj dobro. Opravi nekaj treningov v prostem času, a glede na razdaljo maratona, je to zelo pogosto premalo.
- »Meni se ne more nič zgoditi.«
Čeprav gre za rekreativni tek, nihče ni imun pred poškodbami. Sploh rekreativni tekači so poškodbam bolj izpostavljeni, ravno zaradi izpuščanja ogrevanja, raztezanja, preventivnih vaj, prehitrega ritma življenja, neprilagajanja počutju, starosti in pripravljenosti ipd.
- »Pomemben je dosežek, ne užitek.«
Mnogi tekači hitro pozabijo, da so začeli teči zaradi užitka, dobrega počutja in vseh pozitivnih vplivov, ki jih tek prinese. Kaj hitro v ospredje pride rezultat, ki ga želijo doseči, s tem pa se pravi namen rekreacije izgubi.
- »Treba je na polno trenirati!«
Že v štartu tako mišljenje nasprotuje osnovnemu cilju rekreacije. V rekreaciji namreč ni v ospredju dosežek, ampak užitek oz. gibanje za boljše počutje. Na polno trenirajo vrhunski športniki, a se hkrati tudi na polno regenerirajo, prehranjujejo, skrbijo za preventivo itn. Rekreativni športnik, ki »trenira na polno« največkrat teče na silo, z matranjem, brez sproščenosti in s tem nehote dobiva odpor.
- »Od štarta na polno!«
Zaradi postavljanja rezultata v ospredje in vpliva množice, mnogo rekreativnih športnikov maraton začne s prehitrim tempom. Seveda v takem tempu ne zmorejo preteči celotne razdalje in potem maraton prerase v eno samo trpljenje.
- »Še, še, še!«
Tekači z dobrimi strategijami premagovanja napora gredo pogosto krepko čez mejo. Pretiravajo v količini treningov, v zahtevnosti treningov in v tempu na maratonu. S tem višajo možnost poškodb in pretreniranosti ter škodijo svojemu zdravju in telesu.
O avtorju
Mag. Aleš Vičič Foto: Matic Bajželj
Mag. Aleš Vičič se že več kot 15 let profesionalno ukvarja s psihološko pripravo športnikov. V tem času je sodeloval z več kot 300 športniki in trenerji iz različnih športov in vseh kakovostnih nivojev. Od nekdaj je njegov glavni cilj, da športniki psihološko napredujejo in s tem vrhunsko funkcionirajo na treningih in tekmah. Želi jim pomagati do optimuma psihološke pripravljenosti in s tem do vrhunskih rezultatov. Ves čas je deloval v vrhunskem športu, najprej od leta 1998 do 2006 pri Košarkarskem klubu Union Olimpija, od 2006 naprej pa svoja znanja širi na praktično vse športe v Sloveniji. Svetoval je že športnikom iz več kot 30 športov, v večji meri pa poleg košarkarjev še športnikom v smučarskih skokih, alpskem smučanju, kajak-kanuju, namiznem tenisu, kolesarstvu, lokostrelstvu, gimnastiki, atletiki … Svoja znanja prenaša na olimpijce, športnike mednarodnega in državnega nivoja, v športnih oddelkih srednjih šol pa svoje izkušnje deli tudi mladim športnikom. Je del strokovne ekipe projekta Pospeši ritem, v okviru katerega potekajo brezplačni tekaški treningi na kar devetih lokacijah po Sloveniji.
