23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. Hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995.
To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.
Zakaj ravno 23. april?
Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995. To je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo.
Na ta dan tudi predaja naziva svetovna prestolnica knjige
23. april je tudi dan, ko si mesta predajajo prestižen Unescov naziv svetovna prestolnica knjige. Ljubljana se je z njim ponašala leta 2010 in ga potem predala Buenos Airesu. Leta 2012 je naslov pripadel armenskemu Erevanu, leta 2013 glavnemu mestu Tajske Bangkoku. Svetovna prestolnica knjige za leto 2014 je Nigerijsko pristaniško mesto Port Harcourt.
