Okužena polovica svetovnega prebivalstva

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša kronična okužba in je razširjena po vsem svetu. H. pylori se najraje zadržuje v oblogah želodčne sluznice in dvanajsternika, kopiči pa se tudi v celicah, ki obdajajo želodec. Posebej je prilagojena na neugodno kislo okolje v želodcu, saj sama sprošča protein ureazo, ki nevtralizira želodčne sokove in si s tem zagotovi nemoteno okolje za življenje in razmnoževanje.

V razvitih državah pogostejša v odrasli dobi

Pogostost okužbe je večja v predelih, ki imajo slabše socialno-higienske razmere. V slabih razmerah (bivalni prostori brez tekoče in tople vode, velike družine v majhnih stanovanjih, spanje več otrok v eni postelji …), je tveganje za prenos okužbe veliko večje. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi. Obstojnost bakterije izven želodca je slaba, saj je zelo občutljiva na povečano koncentracijo kisika in svetlobe.

Več testov za potrjevanje okužbe

Najzanesljivejša preiskava za potrjevanje okužbe je gastroskopija, pri kateri v odvzetem tkivu odkrivajo bakterije v želodčni sluznici. Prisotnost bakterije lahko dokažejo tudi z neinvazivnimi metodami – s testom odkrivanja prisotnosti bakterije v izdihanem zraku (urea dihalni test), z dokazovanjem antigena bakterije v blatu (monoklonski test blata) ali s testom določanja ravni protiteles IgA in IgG proti bakteriji v krvi.

Potreben je zdravniški nadzor

Okužba je kronična in se ne pozdravi brez zdravljenja. Vedno se jo zdravi pod zdravniškim nadzorom, s kombinacijo zdravil, ki zavirajo izločanje želodčne kisline, in dveh antibiotikov. Uspeh zdravljenja preverijo  mesec ali več po zaključku zdravljenja. V primeru neuspešnega zdravljenja se s spremenjeno antibiotično terapijo nadaljuje do popolne ozdravitve.