Cene zdravil v Sloveniji so vedno aktualna tema. Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ je v četrtek, 17. 1. 2019, v Ljubljani pripravil srečanje z novinarji. Na njem je predstavil postopke oblikovanja cen zdravil in razbijal nekatere mite, ki veljajo tako v laični, kot tudi strokovni javnosti.
Kljub strogi zakonodaji, številnim pravilnikom in večplastnim sistemom oblikovanja cen zdravil, v Sloveniji veljajo v javnosti prepričanja, ki so jih na srečanju predstavniki foruma ovrgli.
Miti o cenah zdravil
- Cene zdravil v Sloveniji so višje kot v drugih evropskih državah.
- Izdatki za zdravila strmo naraščajo.
- Zdravila so velik del izdatkov slovenskega zdravstva.
- Vedno več se predpisuje dražja zdravila kot cenejša.
Cene zdravil so večkratno regulirane
Ceno zdravil v Sloveniji določa Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) na podlagi primerjalnega modela. V njem primerjajo cene istega zdravila v nekaterih evropskih državah, med njimi Nemčijo, Avstrijo in Francijo.
Najnižja cena zdravila v teh državah je osnova cene, ki jo določijo in velja za Slovenijo. Na vprašanje, zakaj se raje ne primerjamo s podobno razvitimi državami v naši regiji, predstavniki foruma utemeljujejo, da se primerjamo z državami, kjer imamo podobno visoko kakovost zdravstvenega sistema in dostopnost zdravil kot pri nas.
Tako oblikovana cena zdravila postane v nadaljevanju predmet pogajanj med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in farmacevtskim podjetjem. ZZZS skuša izpogajati dodatne popuste in tako zdravstveni blagajni prihraniti dodaten denar.
Farmacevtske družbe, ki dolga leta razvijajo inovativna zdravila in opravijo številne klinične študije, so v teh pogajanjih pogosto trde. Prizadevajo si ohraniti čim višjo ceno, saj jim ta zagotavlja poslovno uspešnost in rast podjetja.
Cene zdravil padajo, stroški pa še kar naraščajo?
Podatki zadnjih let pa kljub temu kažejo, da so se cene zdravil od leta 2010 do 2017 v povprečju znižale za 35,6 odstotkov (vir: Podatki o porabi zdravil v obdobju 2010 do 2017). Pregled skupnih stroškov predpisanih zdravil na recept pa pokaže rast.
V enakem obdobju so stroški porasli za 1,01 odstotek, predvsem zaradi povečane porabe izdatkov za zdravila. Pri tem je količina predpisanih zdravil realno še višja, vendar je številka zaradi popustov pri nakupu zdravila, ki so v letu 2013 dosegali povprečno 17 odstotkov, v letu 2016 pa že 21,1 odstotka, nekoliko nižja.
Kljub temu v splošni javnosti velja prepričanje, da se zdravil predpisuje preveč. O tem pripovedujejo pacienti in preberemo lahko v zapisih na forumih. Statistični podatki za nekatere bolezni prav tako kažejo strmo rast, npr. depresija. Kljub temu so stroški zdravil na recept v Sloveniji med najnižjimi v Evropi.
V Sloveniji so stroški za zdravila na recept najnižji med državami s podobnim naborom zdravil ter 6 EUR na prebivalca nižji od povprečja, ki velja v 19 evropskih državah.
V Sloveniji so v obdobju 2010 do 2016 največji delež k prirastu tekočih izdatkov za zdravstvo največ prispevali izdatki za storitve kurativnega zdravljenja in rehabilitacije ter medicinsko tehnične pripomočke in zdravila brez recepta.
Bo zdravstveni sistem vzdržal cene zdravil?
Kljub obetajočim pogajalskim spretnostim ZZZS, strogi regulativi Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), uspešnemu razvoju inovativnih zdravil ne smemo biti zadovoljni. Prostora za krepitev zdravja je še veliko. Preventivni programi, ki jih ponujajo številna društva in tudi javne inštitucije so, dolgoročno gledano, optimalen način, kako bomo v starajoči družbi lahko ohranjali kakovost zdravstvenega sistema.
Le na ta način bomo preprečili porast visokih stroškov za kurativo in prihranili denar za kakovostna zdravila in terapije, ki so učinkovite in zagotavljajo dolgotrajnejše zdravje.
Vsak posameznik se mora zavedati, da bo nekega dne nujno potreboval zdravstveno oskrbo. V želji vseh je, da jo bo takrat lahko bil deležen. Zato varčujte z vsako tableto, ki vam je predpisana, kot da bi bila zadnja, ki jo lahko dobite.
Skrbite že danes za svoje zdravje, upoštevajte priporočila zdravega načina življenja in hodite na redne preventivne preglede.
V ceni zdravil je vključeno tudi raziskovanje in razvoj
Raziskovalci in razvijalci zdravil za razvoj zdravila porabijo veliko ur in redno se dogaja, da se znajdejo v slepi ulici. Prej obetajoče zdravilo se lahko izkaže za neuspešno. Raziskovanje pravega zdravila se začne znova. V vsakem uspešnem zdravilu so skriti številni neuspešni poskusi.
Tjaša Burnik, predstavnica Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ in predstavnica za odnose z javnostmi podjetja MSD, je predstavila nekaj izjemnih dosežkov znanosti v medicini. Opominjajo nas na to, kako pomemben je razvoj zdravil za zdravje človeštva:
“V zadnjih dveh desetletjih je napredek pri zdravljenju bolnikov s HIV/AIDS prispeval k 80 odstotnemu znižanju smrtnosti in spremenil bolezen iz akutne in v kronično. Nove terapije pri zdravljenju raka so prispevale k 20 odstotnemu znižanju umrljivosti od devetdesetih let prejšnjega tisočletja. Danes 2 od 3 diagnosticiranih oseb preživita vsaj 5 let. Napredek na področju zdravljenja revmatoidnega artritisa je v zadnjih 20 letih spremenil obravnavo od obvladovanja simptomov k načinom zdravljenja, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni in celo izboljšajo zdravstveno stanje. Klasična in biološka zdravila, ki so dobila dovoljenje za promet v zadnjih 15 letih, so izrazito izboljšala zdravstvene izide bolnikov z multiplo sklerozo, upočasnila napredek bolezni in omogočila manj ponovnih izbruhov bolezni.”
O Forumu
Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji. Povezuje 22 farmacevtskih podjetij, ki razvijajo inovativna zdravila, cepiva in terapije.
Deluje kot nevladno, neprofitno, nepolitično in neodvisno gospodarsko interesno združenje. Prizadeva si delovati kot zaupanja vreden partner na področju zdravil, zdravja in zdravstva. Prizadeva si tudi za večjo informiranost in osveščenost strokovne in splošne javnosti.
