Strokovnjaki, ki proučujejo to bolezen, poudarjajo, da so splošni gastrointestinalni simptomi prisotni pri manj kot 10 % obolelih. Pri drugih se bolezen kaže skozi različne presnovne, endokrine, mišično-kostne, nevrološke, psihološke, reproduktivne in kožne simptome. Zato je bilo to bolezen dolgo težko diagnosticirati. Toda zaradi požrtvovalnega dela združenj, organizacij in zdravstvenih delavcev je danes celiakija odlično raziskana bolezen, vse hitreje jo diagnosticiramo in vse uspešneje zdravimo. Povezana je z glutenom, zato je edini način zdravljenja izogibanje vsem živilom, ki vsebujejo to snov.
Gluten je beljakovina v žitih – pšenici, rži in ječmenu – in pripomore k več boleznim, kot se trenutno zavedamo. Te prispevajo k še vedno visokemu številu neustrezno diagnosticiranih bolnikov.
Bolezen, povezana z glutenom
Celiakija ni edina z glutenom povezana avtoimunska bolezen, je pa najpogostejša. Gluten lahko povzroči več različnih motenj avtoimunskega – alergijskega in neavtoimunskega – nealergijskega značaja. K avtoimunskim spadata poleg celiakije še herpetiformni dermatitis in glutenska ataksija. Zaradi imunske preobčutljivostne reakcije na gluten pride do alergije na gluten in pšenico. Gluten lahko povzroči tudi neavtoimunske, nealergijske motnje, predvsem neceliakalno preobčutljivost na gluten.
Glutenska ataksija
Glutenska ataksija je najpogostejša nevrološka oblika celiakije. Pri večini obolelih se gastrointestinalni simptomi redko izrazijo. Med manj kot 10 odstotki ljudi, ki imajo te simptome, jih ima le tretjina pozitiven izvid enteropatije.
Kaže se z ataksijo oziroma primanjkljajem mišične koordinacije ob sproščenih gibih, z ataksijo okončin, okularnimi znaki cerebralne disfunkcije in dizartrijo, motnjo govorne artikulacije, ki nastane zaradi nevroloških poškodb živčnih poti. Redko jo spremljajo tudi mioklonus (zelo kratki krči, trzljaji posamezne mišice), palatalni tremor (drhtavica) in sindrom opsoklonus-mioklonus.
Herpetiformni dermatitis
Herpetiformni dermatitis je najpogostejša z glutenom povezana kožna bolezen. Večinoma se ne kaže z gastrointestinalnimi simptomi, temveč kot kronično kožno vnetje z lezijami. Kožne lezije se začnejo z rdečino (eritemom), s spremembami, podobnimi koprivnici (urtikariji), spremljajo pa jih močno srbenje, papule in vezikule, mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino. Pojavijo se na temenu, obrazu, vratu, ramenih, komolcih, kolenih ter glutealnem in sakralnem področju kože. Ko počijo, nastanejo razjede, kraste in lokalizirana območja s spremenjeno barvo kože, hipo- ali hiperpigmentacijo. Le 10 odstotkov bolnikov ima tudi prebavne težave, poškodbe sluznice tankega črevesa pa odkrijemo pri okoli 70 odstotkov obolelih.
Alergija na gluten in pšenico
Alergija na gluten je sistemska imunska reakcija, do katere pride po vnosu glutena pa tudi drugih pšeničnih beljakovin – albumina in globulina. Pojavi se lahko, tudi če teh beljakovin nismo zaužili, temveč smo jih vsrkali skozi sluznico dihal ali skozi kožo. Za alergijsko reakcijo je značilnih več simptomov: koprivnica, osip, srbenje, edem obraza in ustnic, oteženo dihanje, trebušni krči, bruhanje, driska, v hujših primerih pa tudi anafilaksija.
Neceliakalna preobčutljivost na gluten
Neceliakalna preobčutljivost na gluten se pojavi po prebavi hrane, ki vsebuje gluten, pri ljudeh, ki nimajo niti celiakije niti alergije na pšenico. Njeni simptomi so podobni kot pri celiakiji in alergiji, ne pride pa do avtoimunskega odziva na gluten kot pri celiakiji niti do alergijskega imunskega odziva kot pri alergiji na gluten.
Kaže se s prebavnimi simptomi pa tudi simptomi drugih telesnih sistemov: z drisko ali zaprtjem, napihnjenostjo, vetrovi (flatulenco), bolečinami v trebuhu, kronično utrujenostjo, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom, anemijo, artritisom, atopičnim artritisom, osipom, motnjami razpoloženja in številnimi drugimi simptomi.
Literatura:
Pozderac, I., Mijandrušić Sinčić, B. 2019. Poremećaji povezani s glutenom. Medicina fluminensis, 55 (1): 53–58.
