Z alergijami se sooča veliko ljudi po vsem svetu. Eden od posebnih primerov alergijskih reakcij so navzkrižne alergije, ki se pojavijo, ko imunski sistem prepozna strukturno podobne beljakovine na alergenih, na katere je že preobčutljiv. Da bi bolje razumeli ta pojav in njegove posledice, smo se pogovarjali z Anjo Koren Jeverica, spec. pediatrinja alergologinja, dr. med..
Sorodne beljakovine
Navzkrižna alergija se zgodi, ko telo reagira na določene alergene, ki imajo strukturno podobnost z beljakovinami, na katere je oseba že preobčutljiva. Prvi alergen, na katerega se je oseba senzibilizirala, imenujemo “primarni” alergen, medtem ko so drugi alergeni, ki povzročajo navzkrižno reakcijo, imenovani “navzkrižni” alergeni.
Najpogosteje se ta pojav opazi med cvetnim prahom in določeno hrano, ki vsebuje sorodne beljakovine. V rastlinskem svetu obstaja veliko skupin beljakovin, imenovanih panalergeni, ki so strukturno podobni in se nahajajo v različnih rastlinah in njihovih plodovih, kot so sadje, zelenjava, žitarice, oreščki, stročnice in semena.
Oralni alergijski sindrom
Ena najpogostejših oblik navzkrižnosti je med pelodi dreves, kot sta breza in leska, ter sadjem in zelenjavo. Osebe, ki so alergične na pelode dreves in trpijo za senenim nahodom, lahko doživijo težave ob uživanju hrane rastlinskega izvora, predvsem surovega sadja in zelenjave, kot so jabolka, breskve, češnje, korenje in zelena. Tipični simptomi se pojavijo na mestu stika hrane s sluznico ust, kot so srbečica, oteklina ustnic, izpuščaj okoli ust in v nekaterih primerih bolečine ali slabost v trebuhu. Ta pojav se imenuje “oralni alergijski sindrom” ali po angleško “pollen-fruit syndrome”. Glede na to, da so navzkrižni alergeni občutljivi na visoke temperature in se med prehajanjem skozi želodec uničijo, težave, ki jih povzročajo, običajno niso sistemske ali nevarne. Običajno so blage in lokalne, omejene na območje ustne sluznice. V takih primerih je priporočljivo uživati toplotno obdelano hrano, ki ne povzroča težav.
Zanimivo je, da se težave običajno ne pojavijo ob uživanju toplotno obdelane hrane, saj so navzkrižni alergeni toplotno nestabilni in se pri kuhanju ali pečenju spremenijo ter postanejo nealergeni ali manj alergeni.
Pri interpretaciji alergoloških testov je potrebna previdnost
Osebe, ki so alergične na cvetni prah, pogosto kažejo tudi pozitivne teste na hrano rastlinskega izvora. Na primer, oseba z alergijo na pelode trav bo imela pozitiven kožni test na pšenico. Vendar pa to ne pomeni, da bo imela težave ob uživanju hrane, ki vsebuje pšenico, saj se pšenica nikoli ne uživa surova. V teh primerih dieta brez pšenice ni potrebna ali smiselna.
Podobno velja tudi za drevesne oreščke in arašide
Drevesni oreščki lahko povzročajo “prave” alergije, pri katerih oseba reagira na stabilne beljakovine v oreščku. Te vrste alergij lahko povzročijo tudi hujše sistemske reakcije, vključno z anafilaksijo, ki ogroža življenje. Vendar pa lahko pri navzkrižni alergiji, ko oseba reagira na nestabilne beljakovine, pride do simptomov oralnega alergijskega sindroma ob uživanju surovih oreščkov, medtem ko pri obdelanih ali procesiranih oblikah težav običajno ni. Glede na to, da arašide vedno uživamo le toplotno obdelane ali procesirane, se pri teh živilih, kot je denimo arašidovo maslo, ne pričakujejo težave pri navzkrižni alergiji.
Antihistaminiki olajšajo težave
Pri lajšanju simptomov oralnega alergijskega sindroma si lahko osebe pomagajo z antihistaminiki, ki olajšajo težave. Zanimivo je opaziti, da se pri osebah, ki prejemajo specifično imunoterapijo za alergijo na pelode, pogosto izboljšajo tudi simptomi oralnega alergijskega sindroma.
Navzkrižne reakcije se (sicer redkeje) pojavljajo tudi pri hrani živalskega izvora. Na primer, oseba z alergijo na jajca lahko doživi težave tudi pri uživanju perutninskega mesa. Poznana je tudi navzkrižnost med lateksom in nekatero hrano, kot so banane, kivi in avokado. Alergija na lateks je sicer redka.
