Kakovost vode v Sloveniji, ki jo uporabljamo za pitje in kuho, se vsako leto redno in temeljito preverja. Tako imenovan monitoring vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi, njegov namen pa je redno preverjanje, ali je pitna voda na različnih območjih Slovenije skladna z zahtevami pravilnika.
Vzorčenje pitne vode se izvaja na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna. V odvzetih vzorcih se preverja prisotnost različnih mikroorganizmov, kot so bakterije Escherichia coli in enterokoki, legionele, koliformne bakterije in drugo. “Znotraj oskrbovalnega območja je določeno eno ali več reprezentativnih mest vzorčenja, vzorci so enakomerno razporejeni v času in prostoru. V informacijskem sistemu monitoringa pitne vode (IS MPV) je bilo v letu 2020 vpisanih 873 oskrbovalnih območij,” v zadnjem poročilu iz junija 2021 piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Na osnovi rezultatov izvedenih fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških preskušanj so v omenjenem poročilu zaključili, da je delež skladnih vzorcev za mikrobiološke parametre (Escherichia coli in enterokoki) pri manjših vodovodih večji od 94 %, pri večjih pa je bil delež skladnih vzorcev večji od 99 %. Te številke nam povedo, da je kakovost pitne vode v Sloveniji še vedno zelo dobra.
K ohranjanju kakovostne pitne vode usmerjeni tudi v Ljubljanskih mlekarnah
A če ne bomo odgovorneje ravnali z vodo in okoljem na sploh, se to lahko v prihodnosti spremeni. Tega se zaveda tudi vse več velikih podjetij, ki si prizadevajo zmanjšati svoj delež onesnaževanja okolja na minimum in delovati čim bolj trajnostno. Eno takšnih podjetij so tudi Ljubljanske mlekarne.
“Na to pot smo stopili, še preden je to postalo popularno, saj smo že leta 2013 postali del sheme EMAS. V 2021 smo za 3,9 % znižali porabo pare in za 0,9 % količino porabljene elektrike,” je povedala Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
Poleg tega Ljubljanske mlekarne že vse od leta 2016 podpirajo projekt ‘Kam tečejo vode naših ledenikov’ Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki raziskuje odtekanje vode iz Triglavskega ledenika. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv izginjanja Triglavskega ledenika in stanje voda v dolini. Sledilni poskusi so pokazali, da voda odteka počasi in v najmanj dve dolini. To potrjuje tezo, da bo izginotje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v dolini.
“Voda je dobrina in ima ceno”
Podrobnejše izsledke raziskave, katere začetki segajo v daljne leto 1946, sta sredi marca v Vander Urbanem Resortu v Ljubljani ob simbolično praznem bazenu premierno predstavila mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU in dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
“Širša problematika pomanjkanja vode je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje, ali bomo imeli vodo, temveč ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena,” je opozoril prof. dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor za Ekologijo in varstvo celinskih voda na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer tudi podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. Poudaril je, da že obstaja svet, kjer ni pitne vode, in da v Sloveniji živimo v prepričanju, da se nam to ne more zgoditi. A se nam to lahko še kako hitro zgodi: “Voda je dobrina in ima ceno.”
Voda in proizvodnja mleka sta tesno povezani
Ker sta kakovostna pitna voda in mlečna industrija tesno prepleteni, so v Ljubljanskih mlekarnah zelo ponosni, da lahko s svojo prepoznavno blagovno znamko Alpsko podpirajo projekt, ki ga izvaja Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. “Brez vode ni mleka, naše glavne surovine, in v Sloveniji imamo konkurenčno prednost, da imamo dovolj vode in da je ta kakovostna. Če bomo vlagali v take projekte, bomo lahko dobro poslovali tudi v prihodnje,” poudarja direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič. Na vprašanje, kako lahko pomagajo potrošniki, pa odgovarja: “Slovenija je samooskrbna in vsak potrošnik lahko naredi to, da kupuje lokalne izdelke, ki so pridelani iz slovenskega mleka in v Sloveniji. S tem bodo tudi omogočili, da slovenska podjetja nadalje vlagamo v tovrstne družbeno odgovorne projekte. Nenazadnje pa lahko vsak posameznik pravilno ločuje tetrapak embalažo, ki jo lahko v celoti recikliramo, če je ta pravilno odložena. Z majhnimi koraki se da narediti veliko.”
