Kaj sploh je zdravstvena pismenost?
Funkcionalna pismenost v zvezi z zdravjem je tista, ki opredeljuje veščine in znanja, potrebna za razumevanje bolezni in zdravljenja, zmožnost učinkovite orientacije in delovanja znotraj zdravstvenega sistema.
Posledice nizke stopnje zdravstvene pismenosti pripeljejo do slabšega znanja o zdravju, težavam z obvladovanjem lastne bolezni, neustrezno uporabo zdravstvenih storitev, slabše zdravstveno stanje in nižje možnosti preživetja, na koncu pa so tudi višji stroški zdravstvenega varstva.
V procesu zdravljenja je potrebno vzpostaviti dobro sodelovanje in sožitje med bolniki in zdravstvenim sistemom, ki ponuja veliko. »Zdravstvena pismenost je zagotovo ena izmed pomembnejših stvari, ki jo je treba podpirat, ko načrtujemo, kako bomo porabili omejene vire, ki jih imamo na voljo. V Sloveniji je to dobre 4 milijarde evrov letno,« je prof. dr. Petra Došenovič Bonča iz Ekonomska fakultete poudarila pomen preventivnih pristopov v zdravstvu, ki so žal prevečkrat spregledani.
Kako splet vpliva na komunikacijo bolnika z zdravnikom, na njun odnos?
»Danes o spletu težko govorimo, da samo »je«. Pravzaprav je je ena izmed kritičnih infrastruktur, ki jih uporabljamo za digitalizacijo zdravstva in je ključni del našega vsakdanjega življenja,« je o izjemnem pomenu spletnih informacij pojasnila doc. dr. Sara Atanasova, FDV, avtorica obširne raziskave o spletnih navadah Slovencev.
Precej pogost pristop je, da, ko ugotovimo, da z našim zdravjem nekaj ni v redu, stopimo do informacije na spletu. Vklop iskalnika želene teme nas povabi v labirint, kjer se nadejamo vseh informacij in si sami postavimo diagnozo. Naslednji korak je šele stik z zdravstvenim sistemom, kamor pogosto pridemo opremljeni z nekaj spletnega znanja.
Na pogovor z zdravnikom se že doma dobro pripravimo. Morda smo se uspeli posvetovati še s kakšnim laikom, da bi se bolj prepričali o svojem prav, preden sploh stopimo do zdravnika. Če poenostavimo, gremo pogosto k strokovnjaku le po potrditev diagnoze, ki smo si jo (že) postavili. Pa je ta diagnoza res prava? Odvisno in zelo pomembno je, kje jo iščemo!
Epidemija je iskanje informacij po spletu še okrepila
Po besedah prof. dr. Bojane Beović, bolnik lahko postane ozaveščen, če je ustrezno informiran: »Informacije na spletnih straneh zaupanja vrednih inštitucij in bolnišnic, ki na primer razlagajo določene zdravstvene postopke, vodijo v boljše sodelovanje. Znanje ustvarja pozitivno povratno zanko, ki lahko prinaša tudi večje zaupanje med bolnikom in zdravnikom ter boljše sodelovanje pri zdravljenju.« V tem profesorica vidi tudi pomembno vlogo Zdravniške zbornice, ki jo vodi in ki že aktivno deluje na tem področju.
Modro ali načrtno vplivati na ozaveščenost bolnikov, da bi o svoji bolezni našli verodostojne informacije, je ena od možnih rešitev, da bi javne zdravstvene ustanove še povečale obveščanje in informiranje svojih državljanov. Na ta način bi dosegli, da bi se iskalci informacij vedeli ter znali zateči v varen pristan, kjer jim bodo na voljo verodostojne in strokovne informacije. Prav na tej osnovi, pa vzpostavitev zaupanja med zdravnikom in pacientom ne bo preveč otežena ter že obremenjena.
Pomembno je, da se spoznamo z boleznijo in z zdravili, ki nam jih predpišejo zdravniki, saj edino to lahko pomeni, da smo odgovorno prevzeli skrb za svoje zdravje v svoje roke. Prof. dr. Samo Zver vidi izboljšanje situacije kot priložnost in dolžnosti zdravnikov, ki bi si morali vzeti čas in odgovoriti na vprašanja ter bolniku pojasniti njegovo bolezen. »Bolj, kot je zapletena metoda zdravljenja, bolj so lahko komplementarne metode, ki si jih lahko bolnik pridobi sam,« pravi.
Kaj je ZaPis?
Mag. Robert Cugelj iz Ministrstva za zdravje RS, ki se dogodka ni mogel udeležiti v živo, je v svojem pismu udeležencem okrogle mize predstavil aktivnosti, s katerimi želijo na ministrstvu prispevati k zdravstveni pismenosti: »V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje smo pričeli izvajati projekt ZaPiS, s katerim želimo doseči zdravstveno pismenost v splošni populaciji s poudarkom na ranljivih skupinah, saj ti najbolj potrebujejo zdravstvene storitve in preventivne programe, a se jih tudi najmanj poslužujejo. Namen projekta je, da bi vsi imeli dostop do razumljivih zdravstvenih informacij in zdravstvenih storitev, ki ohranjajo ter izboljšujejo zdravje ter podpirajo dolgoživost in kakovost življenja.«
»Ljudje so zelo različni. Od takih malo bolj, ki razumejo kakšne stvari, do takih, ki malo manj, pa srednje. Tukaj govorimo o tem, kako kdo razume, pa naj najprej povem, da mogoče od desetih ljudi, ki jemljejo zdravila, ko pride na urgenco ali v ambulanto, mogoče dva vesta, katera zdravila so to. Ostali ne vedo. Recimo držiš tri ali štiri zdravila v roki, v povprečju dvakrat po pol minute in jemlješ to nekaj let, pa si ne zapomniš.«
Prof. dr. Samo Zver
* SURS = Statistični urad Republike Slovenije
