Se spomnite kakšnega opravka, ki ga naredite več kot 7 milijonkrat letno? Da, tolikokrat letno vdihnemo zrak v pljuča in vse kar je v njem. Še vedno mislite, da je vseeno, kaj vnesemo vase s 600 milijoni vdihov v življenju? Vsako leto delamo več, po službi se utrujeno zgrudimo pred tv, zaprti v pisarne vdihujemo že ničkolikokrat predihan zrak, srce pa je navajeno delati le še toliko, kolikor potrebujemo za pot do avtomobila. Živimo v alpski državici in gore niso nikoli več kot uro vožnje daleč. Izbor obsega vse od lokalnih hribov nad mesti, pa do dvatisočakov, bogata izbira torej za vse letne čase, stopnje znanja in telesne pripravljenosti.
Gibanje na svežem zraku
Da je gibanje na svežem zraku zdravo, že dolgo ni več nobena skrivnost. Poleg vseh učinkov, ki zadevajo ožilje in srce, jih vsi znamo že na pamet, in za učinek potrebujejo leta, ima še kup takih, ki jih začutimo takoj in bi nas morali dvigniti s kavča in pregnati v naravo. Da se na zraku v naravi počutimo bolje, vemo že instinktivno. Koristno pa ni le za telo, na kakovost življenja najprej vplivajo vplivi na duha, saj izboljša razpoloženje, koncentracijo in bistri misli. Zmanjša kronično utrujenost in olajša premagovanje vsakodnevnih težav. Močno izboljša kakovost spanja, da se zjutraj zbujamo spočiti. Zmanjšuje posledice stresa in možnost razvoja depresije, tudi preko spodbujanja izločanja serotonina v možganih. Spodbuja tek, pospešuje prebavo in jo ureja brez odvajal. Olajša čiščenje dihalnih poti in izboljša predihanost pljuč. Izboljša presnovne procese v telesu, hitro poveča telesno zmogljivost in znižuje povišan krvni tlak. Krepi imunski sistem, kar poveča odpornost na okužbe.
Gibanje v jutranjih urah pozitivno vpliva na razpoloženje človeka.
Kaj gre sploh lahko narobe?
Da v je v hribih hladno, da piha in se vsi razgreti prehladimo? “Hlad” ni tisto, kar povzroča prehlad. Povzročajo ga virusi, ki obidejo naš imunski sistem. Virusi pa ne marajo hoditi v hribe. Radi so na toplem, v zaprtih prostorih in v zraku prežijo na nove žrtve. Tudi hrup, onesnaženje in gneča ostajajo v dolini. Ko se vrnemo s hribov, nam težko glavo zamenjajo težke noge in bistra glava. Dobro razpoloženi se bolje razumemo doma, v službi delamo lažje, vsakodnevne strese doživljamo blažje in krog sklenemo, ko se bolj spočiti in zdravi spet podamo v hribe. V in po hribih je lepo.
Ampak kako, če časa za zdravo življenje danes ni več?
Včasih potihoma in nehote zdrsnemo v delovnik, ki od nas zahteva celotnega človeka 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Najprej zahteva službe nadure, potem pa še nujne družinske obveznosti. V tem primeru preprosto drugače ne gre kot, da spremenimo svoje dnevne navade in način razmišljanja. Verjetno si nobeden izmed nas ne želi pregoreti zaradi službe.
Obisk hribov seveda ni edini način gibanja, veliko koristnega za telo lahko naredimo, če spremenimo majhne navade, kot so:
- pot v službo s kolesom (če razdalja ni predolga),
- odločitev za hojo po stopnicah raje kot vožnja z dvigalom,
- določitev prioritet in obveznosti za vsak dan,
- načrtovanje prostega časa,
- izklop telefona, tablice in računalnika, ko je konec službe,
- druženje s pozitivnimi ljudmi …
Torej, če je želja po zdravem načinu življenja dovolj velika, izgovorov ni, vedno se najde čas za gibanje v naravi, še bolje pa je, če ta čas preživimo skupaj z družino.
Pripravili po izboru MON-a in v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije http://www.jemzdravo.si/.
