Glede na trenutne čakalne dobe mladostnica, ki se vsak dan samopoškoduje, na prvi pregled povprečno čaka kar 11 mesecev. Osemletnik s sumom na motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) pa 25 mesecev. “Znanstvene raziskave so večkrat potrdile, da zgodnja obravnava in zdravljenje takšnih motenj nista le učinkovitejša, temveč tudi finančno ugodnejša za državo. Za otroka in njegovo družino pa pomenita neprecenljivo podporo in priložnost za boljšo prihodnost,” so opozorili v sporočilu za javnost v Združenju za otroško psihiatrijo.
Čakalne dobe za prvo obravnavo v otroški in mladostniški psihiatriji so se v zadnjem letu pri stopnji zelo hitro podaljšale za dodatna dva meseca, z napotnico stopnje redno pa za dodatnih šest mesecev.
Vse več napotitev k otroškim psihiatrom
“Med leti 2018 in 2022 je prišlo do 23-odstotnega porasta napotitev k otroškim psihiatrom na sekundarnem nivoju ter kar 41-odstotnega porasta nujnih napotitev (samomorilno ogroženi otroci in mladostniki, mladi z akutno psihotično motnjo, hudo motnjo hranjenja …) v urgentne centre na terciarni ravni,” so še zapisali v sporočilu.
Na konkreten predlog rešitve brez odgovora oziroma z zavrnitvijo
Združenje je skupaj z razširjenim kolegijem za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje letos februarja, marca in še novembra poslalo konkreten predlog rešitve na ministrstvo, vendar odgovora v enajst mesecih niso prejeli. Predlagali so, da se namesto enega v vsakem Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov zaposlita dva specialista otroške in mladostniške psihiatrije, kar bi po njihovem mnenju lahko bistveno skrajšalo čakalne dobe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je predlog zavrnil z obrazložitvijo, da bi to lahko privedlo do resnih motenj v financiranju.
