Eliminacija hepatitisa C v Sloveniji: mit ali realnost?
UKC Ljubljana se tudi letos aktivno pridružuje aktivnostim ob Svetovnem dnevu hepatitisa, 28. juliju.
Virusni hepatitis danes predstavlja sedmi najpogostejši vzrok smrtnosti po vsem svetu. V Evropi je z virusom hepatitisa B okuženih 13 milijonov ljudi, z virusom hepatitisa C pa 14-15 milijonov in to število strmo narašča. Ocenjujejo, da zaradi posledic obeh kroničnih okužb vsako leto umre 170.000 bolnikov. K sreči pa živimo v zgodovinskem trenutku, saj najnovejša zdravila omogočajo, da je hepatitis C prva ozdravljiva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine. Svetovna zdravstvena organizacija, Evropski parlament in vrsta najuglednejših strokovnih inštitucij že pozivajo k dokončni nadvladi te bolezni v bližnji prihodnosti – brez cepiva, le z zdravili. Ker t.i. slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, je statistična projekcija pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali prevalenco okuženih in praktično skoraj izničili število bolnikov z ogrožujočimi zapleti bolezni. Prvi korak pa je: odkriti VSE okužene, saj je okužba tudi tri desetletja lahko povsem brez bolezenskih znakov.
Akcijo anonimnega brezplačnega testiranja so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je osrednja slovenska zdravstvena ustanova za zdravljenje virusnih hepatitisov, organizirali v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim društvom bolnikov obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP. Akcije testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob svetovnem dnevu hepatitisa izvajajo že od leta 2007. V preteklih akcijah se je skupaj testiralo skoraj 6000 ljudi. Od teh je bila okužba z virusom hepatitisa C odkrita kar pri 1,8 odstotku. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oz. »piercingu«. Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12.00 in 14.00 uro. Ob tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu hepatitisov pa so tam pripravili tudi vrsto drugih aktivnosti. Posebnost je prva interaktivna spletna/mobilna aplikacija o spolno prenosljivih okužbah (http://aspo.mf.uni-lj.si), ki posebno pozornost posveča tudi hepatitisoma B in C. Poleg informacij in svetovanja o varnem vedenju vključuje tudi poseben vprašalnik, ki uporabnika popelje skozi dejavnike tveganja za okužbo in možne zdravstvene težave ter mu poda konkretne napotke.
Ob obeleženju Svetovnega dneva hepatitisa na evropski ravni pa so se na kliniki odzvali povabilu Evropskega združenja bolnikov z boleznimi jeter (European Liver patient Association, ELPA) za sodelovanje v mednarodnem dokumentarnem filmu o obvladovanju virusnih hepatitisov, saj je slovenski model zdravljenja hepatitisa C vzorčni primer dobre klinične prakse v Evropi.
Svetovna zdravstvena organizacija o hepatitisu C
Po najnovejših ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 150 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C. Vsako leto se v Evropi na novo okuži več kot 30.000 ljudi, večinoma mladih. Velika večina se okužbe vrsto let sploh ne zaveda, ker poteka brez bolezenskih znakov. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter. Kar 27 odstotkov vseh ciroz je posledica okužbe z virusom hepatitisa C. Z okužbo pa je dokazano povezan tudi primarni rak na jetrih, ki danes v svetu predstavlja šesto najpogostejšo rakavo bolezen in tretjo s smrtnim izhodom. Zato ne čudi, da vsako leto hepatitisu C podleže kar 90-100.000 Evropejcev.
Na redni 69. skupščini Svetovne zdravstvene organizacije 28. maja letos je bila sprejeta prva strategija globalnega obvladovanja virusnega hepatitisa, katere ključni cilj je do leta 2030 eliminirati virusni hepatitis do te mere, da ne bo več predstavljal grožnje za javno zdravje. Ob tem so bile objavljene tudi globalne smernice celostne obravnave okužbe z virusom hepatitisa C, katerih uradni ocenjevalci smo bili tudi v Sloveniji.
Bistvo smernic je, da danes okužbo z virusom hepatitisa C lahko učinkovito preprečimo s tem, da se ne izpostavljamo tveganemu vedenju. Če pa je za to že prepozno, je bolezen danes z najnovejšimi zdravili ozdravljiva, če le vemo, da smo okuženi in pravočasno poiščemo ustrezno zdravniško pomoč.
Eliminacija hepatitisa C v Sloveniji?
Gledano zgodovinsko, smo v Sloveniji že od devetdesetih let dalje imeli na voljo vsa priporočena zdravila za zdravljenje hepatitisa C in jih tudi s pridom uporabljali, saj so bili uspehi zdravljenja v Sloveniji celo s kombinacijo pegiliranega interferona alfa in ribavirina kar pri 80 odstotkov zdravljenih. Od lanskega leta pa imamo na voljo najnovejša, na virus neposredno delujoča zdravila. Rezultati so na zavidljivi ravni, saj smo pozdravili vse, ki so uspešno dokončali priporočen režim zdravljenja, le pri enem bolniku je prišlo do mutacije virusa in ponovitve bolezni. Torej je po dosedanjih podatkih na nacionalni ravni bilo z novimi zdravili kar 98,5 odstotkov teh bolnikov pozdravljenih. Zdravila pa niso le izredno uspešna, temveč tudi varna in bolniku prijazna, saj so v obliki tablet in ne več injekcij, ki je marsikomu predstavljala hudo zavoro pri predaji zdravljenju.
Stopili pa smo še korak naprej in z ustreznimi strokovnjaki iz tujine naredili statistično projekcijo bodočega bremena hepatitisa C v Sloveniji in potrebnih ukrepov za možnost njegove eliminacije. Rezultati so bili prav neverjetni, saj je projekcija pokazala, da bi s povsem realnim stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja z učinkovitimi zdravili lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali prevalenco okuženih in praktično skoraj izničili število bolnikov z ogrožujočimi zapleti bolezni. Torej bi lahko dosegli odličen nadzor nad hepatitisom C v Sloveniji, ki bi se že skoraj približal eliminaciji. Vendar le ob pogoju, da bi postopno odkrili VSE okužene in da bi s preventivnimi ukrepi preprečili nove okužbe.
Za razliko od mnogih, tudi nam bližnjih držav, imamo v Sloveniji na srečo vse možnosti, da bolnikom nudimo kar najboljšo zdravstveno oskrbo. Žal pa ne moremo pomagati tistim, ki so okuženi, a za okužbo še ne vedo in zato ne poiščejo pravočasno pomoči pri ustreznem specialistu.
KDO naj se testira?
Virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je možen le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri. Med skupine z velikim tveganjem za okužbo torej sodijo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še kasnejša) oz. so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno (britvice, zobne ščetke, manikirni pribor itd.). Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje (»piercing«) ali akupunkturo izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno rabo. Med posebna tveganja pa sodi seveda menjavanje pribora za uporabo drog, ne le injekcijskega, temveč tudi tistega za njuhanje, in tvegano spolno vedenje, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnerjev.
Izrednega pomena je, da se vsak človek vsaj enkrat zamisli nad svojim preteklim vedenjem ali dogodki, ki bi lahko prinesli kakršnokoli tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C. Če je v njihovi osebni zgodovini prisoten že zgolj en sam utemeljen sum na okužbo, je to dovolj, da opravijo ustrezno testiranje.
Torej velja vsem, ki tega še niso opravili, povabilo, da preverijo, če pri njih obstaja kakršnokoli tveganje, da so okuženi z virusom hepatitisa C.
