Včasih se le zgodi, da uporabljamo napačne strategije na nepravem mestu.
Če boste iz kuhinje vpili na otroka naj odnese smeti ven, on pa medtem počne nekaj drugega, vas po vsej verjetnosti ne bo slišal, jemal resno,…
Kadar otrok začuti, da dejansko potrebujemo njegovo pomoč in to cenimo, bo njegova pripravljenost za sodelovanje toliko večja.
Veliko je primerov kako na funkcionalen in poučen način otroku približati opravila in red. Najpomembnejše pa je, da se mi kot starši počutimo dobro in se učimo ohranjati svoj notranji mir, ter smo pripravljeni na vsa otrokova upiranja in iskanja načinov kako ne bi.
Otroci niso na daljinsko upravljanje
Starševstvo je dolgotrajen posel, ki zahteva veliko časa. Naučite jih odgovornosti in sodelovanja na odrasel in zrel način. Dajte otrokom občutek in vednost, da je dom skrb vseh tistih, ki v njem prebivajo. Brez deljenja krivde, zastraševanja, manipuliranja in kazni.
Povsem možno je doseči, da vas bo otrok upošteval, če bo v vas videl umirjenost, urejenost in suverenost. Ko bo otrok videl, da vi delujete kot bi imeli stvari in življenje pod kontrolo, vam bo zaupal in sledil, saj bo doživljal, da ste na pravi poti.
Kadar pa kričite in žalite, bo hitro dojel, da ste verjetno zašli.
Navodila dajajte z očesnim stikom
Če želite, da bo vaš otrok odnesel smeti, mu to to navodilo predajte tako, da najprej opustite svoje dosedanje delo, se mu približajte in mu predajte navodilo:
“Prosim, če do kosila, odneseš ven smeti. Si slišal moja navodila?” “Ja vem, da izpraznim koš do kosila”.
To je zaključen del navodil. Pomembno je, da mu date daljši čas, da niso vsa navodila takoj. Otrok je v svojem svetu, počne nekaj drugega, morda želi dokončati nekaj kar se igra,… Na ta način bo prejel navodila, a še vedno mu bo ostalo dovolj časa, da izpelje tudi svojo aktivnost do konca.
Vmes mu ne grozite in ga ne spominjajte na njegovo nalogo. Kajti s tem mu odvzamete odgovornost in občutek, da bo zmogel ter jo prevzamete nase.
Dovolj bo molk in opozorilo na krožniku pred kosilom – SMETI.
Če bi mu rekli, da ne sme jesti večerje, če ne bo odnesel, bi bila to kazen. In kazni so nekaj, kar nakazuje na premoč. Navadno kazni samo povečujejo odpor. Bolj primerne so logične ali naravne posledice.
Seveda vse tehnike ne delujejo pri vseh otrocih. Zato je smiselno iskati načine, ki pri določenih otrocih delujejo.
Pomembno je le, da so posledice razumne in se z njimi naučijo pozitivnega odnosa do življenja.
Primer neprimerne posledice je na primer, da bi svojemu najstniku naložili kazen v obliki tedenskega pripora. Iz tega se ne bo naučil, da je smiselno stvari pospravljati, pač pa bo dobil izkušnjo, da si lahko krut, ko si odrasel.
Doslednost in struktura
Otroci potrebujejo starše, ki govorijo le tisto kar mislijo in mislijo tisto kar govorijo. Ter naredijo tudi tisto kar obljubljajo. Otroci na ta način dobijo osnovno orodje za gradnjo osebnostne strukture. Kadar je v družini otrokom zagotovljena doslednost in struktura, se otrok lahko varno razvija in ni zmeden. Pravila so jasna in razumna. Ni kazni, ampak le razumne, logične posledice.
Občutek je takšen, kot bi živeli, funkcionirali in delali s svojim prijateljem. Verjetno se ne bi do njega obnašali kot, da ste vi glavni in on podrejen, ampak bi bili do njega spoštljivi in bi ga na prijeten način prosili za sodelovanje in pomoč za skupno dobro.
Takšno podobno občutje in vzdušje bi moralo biti v zdravih družinah.
Dopuščajte možnosti, da otrokom spodleti
Vzemite v zakup, da je veliko možnosti, da bo otrok na začetku ali vmes naredil napake in padel v navodilih in nalogah. Nič ni narobe, če otroku spodleti, če pozabi in česar ne naredi. Ne jemljite tega za poraz in “nagajanje”. Dopuščajte možnosti, da se otrok odgovornosti uči.
Takrat, ko jim kaj ne uspe, ne bodite jezni na njih, saj jim s tem zopet odvzemate odgovornost.
Imate željo in zahtevo, da otrok naredi določeno hišno opravilo, nimate pa pravice da to dosežete s silo, prisilo, nasiljem, kaznovanjem.
O avtorici: Maša M. Bahor
Maša M. Bahor je po izobrazbi dipl. teologinja, magistrica zakonskih in družinskih študij ter zakonska in družinska terapevtka.
Je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov. Pri svojem delu sledi strokovnim smernicam etičnega kodeksa Zakonskih in družinskih terapevtov, je pod rednim supervizorstvom ter sledi novim smernicam na svojem področju dela. Področja s katerimi največ dela so izzivi materinstva, partnerske težave, poporodne stiske, sočutno starševstvo, težave in stiske otrok in staršev, zasvojenosti, depresija, zlorabe – čustvene, spolne in fizične, nezvestoba, nasilje, osamosvojitev ter stiske s tem povezane, žalovanje, osamljenost, motnje hranjenja, samopoškodovanje. Več o Maši M. Bahor na spletni strani.
Uglašena skrb in rahločutnost v odnosu starš – otrok je ključna za razvoj občutji in odnosov v odraslosti. Delite svoje vzgojne skrbi in dileme ali vprašajte strokovnjakinjo za nasvet na forumu Starševstvo in vzgoja.
