Na nas se je obrnila bralka, ki že več kot eno leto hodi na obravnavo k specialistu. Njeno stanje se ne izboljšuje, zato želi drugo mnenje, a se boji, da bi za to izvedel zdravnik, ki jo je obravnaval.
Po Zakonu o pacientovih pravicah ima bolnik v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni pravico kadarkoli v razumnem času pridobiti drugo mnenje. Ta pravica se lahko uveljavi največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja. “Pred uveljavitvijo te pravice morata pacient in zdravnik, ki ga zdravi, opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja, na podlagi katerega pacient presodi, ali bo pravico do drugega mnenja uveljavil.”
Za našo bralko pa največjo težavo predstavlja 4. odstavek zakona, ki pravi: “Pacient uveljavi pravico iz drugega odstavka tega člena pri izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem se zdravi.” V drugo ustanovo lahko gre le, če izvajalec zdravstvenih storitev te pravice ne more zagotoviti. Samo takrat se “pacientu uveljavitev pravice zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, kateremu posreduje potrebno zdravstveno dokumentacijo.”
Pri tem je treba vedeti, da lečeči zdravnik ni zavezan k upoštevanju drugega mnenja.
Kaj lahko bralka stori?
V primeru, da bolnik ne zaupa zdravniku, je najbolje, da osebnega zdravnika zaprosi za novo napotnico in se na pregled naroči v drugo ustanovo. A zdravstveni sistemi so povezani preko informacijskega sistema, kar pomeni, da tudi to ni najbolj “varna” možnost. Tudi zato se veliko bolnikov odloči za samoplačniški pregled pri zasebniku ali v tujini.
