Gre za eno izmed 287 zdravil na slovenskem trgu, pri katerih po podatkih JAZMP poteka ali je napovedana motnja v preskrbi. Za primerjavo: pri nas je dostopnih skoraj pet tisoč zdravil (natančneje 4.983).
Klic v vsako lekarno posebej
“Žena prejema zdravilo za zdravljenje parkinsonove bolezni, že septembra smo imeli izziv dobiti škatlico zdravil, v sredini oktobra pa je bilo to praktično nemogoče. Preklicali smo praktično celo Slovenijo in razočarani ugotovili, da zdravila ni nikjer. Tudi če je bila po podatkih iz sistemov lekarniških zavodov v kakšni izmed podružnic še na voljo kakšna škatlica, so nam nato tam povedali, da so vse rezervirane,” pripoveduje bralec iz Ljubljane.
Ker ni enotnega registra dostopnosti zdravil v lekarnah, je moral klicati v vsako enoto lekarne posebej. Šele po pogovoru s farmacevtsko iz ene izmed lekarn, si je malce oddahnil, pravi. “Povedala mi je, da je društvo Trepetlika objavilo mnenje Nevrološke klinike, kjer se njena žena zdravi, o primerljivih nadomestnih zdravilih. S to informacijo smo se nato obrnili na njeno osebno zdravnico, ki je napisala nov recept. Žena je tako lahko prejela zdravilo, ki je primerljivo z običajnim zdravilom, ki ga je prej jemala.”
Enakovredna zamenjava, a tokrat ni mogoče
Če torej v lekarni ne dobite svojega zdravila, vam ga v idealnem primeru zamenjajo za zdravilo drugega proizvajalca, ki vsebuje enako učinkovino v enaki farmacevtski obliki in jakosti. Če to ni na voljo, se, kot dodajajo na JAZMP, poskuša zamenjava z zdravilom v sorodni farmacevtski obliki ali zdravilom, ki vsebuje učinkovino enakega ali vsaj zelo podobnega delovanja. Le v najredkejših primerih je trebna povsem prilagoditi način zdravljenja.
V primeru motnje v preskrbi z zdravilom, ki ga prejema bralčeva žena pa, kot pritrjujejo tudi na agenciji, neposredna menjava ni mogoča, saj sta na trgu dve le delno podobni zdravili, ki pa vsebujeta bodisi drugačen odmerek ali drug zaviralec ene od učinkovin.
“V posameznih najbolj perečih primerih strokovne organizacije sprejmejo tudi smernice glede ukrepanja oziroma morebitnih menjav zdravljenja, kot tudi v tem primeru,” še komentirajo na JAZMP.
“Odločitev o najprimernejšem načinu zdravljenja v času nedostopnosti vedno sprejemata bolnik in zdravnik v dogovoru, v primeru, da je zdravilo na seznamu zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo, pa se lahko zamenjava opravi že v lekarni.”
JAZMP
Po zdravilo v tujino?
Bralec pa bi imel še eno možnost. Lahko bi se odločil za dvig ženinega zdravila v tujini. To sicer ni vedno mogoče, saj velik del motenj v preskrbi poteka v več državah hkrati, povezan pa je tudi z dodatnimi potnimi stroški in tveganjem, da zdravstvena zavarovalnica stroškov tako nabavljenega zdravila ne povrne, pojasnjujejo na JAZMP. Kakšen je postopek, če se za to odločite, smo pred kratkim na Med.Over.Net že pisali.
Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sicer število zdravil, po katera odhajamo Slovenci čez mejo, narašča. V letu 2021 je ZZZS prejel okoli 125 vlog za povračilo stroškov za zdravila, lansko leto je bila ta številka nekajkrat višja, prejeli so namreč kar 577 vlog.
V primeru daljših motenj v preskrbi JAZMP izda tudi začasna dovoljenja za vnos sicer pri nas neregistriranih nadomestnih zdravil (zdravil drugih proizvajalcev z enako učinkovino, v enakem odmerku in enaki farmacevtski obliki).
Vzroki za pomanjkanja različni
Na JAZMP ocenjujejo, da so pojavi začasnih motenj v preskrbi s posameznimi zdravili nekaj povsem običajnega tako v Sloveniji kot tudi drugod po EU in svetu.
Vzroki za njihov nastanek so v splošnem zelo različni in so lahko po besedah sogovornikov povezani z:
- učinkovino (ali ima proizvajalec končnega zdravila na svoji zalogi zadostno količino učinkovine in ali je ta količina ustrezne kakovosti),
- proizvodnimi omejitvami (ali lahko proizvajalec z obstoječimi proizvodnimi linijami zagotovi zadostne količine zdravila in ali je končni izdelek zahtevane kakovosti),
- z distribucijo končnega izdelka (ali lahko proizvajalec zdravilo dostavi po celem svetu oz. kamor je treba v dovolj kratkem času) in
- v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga (le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil).
V zadnjih treh letih smo zaradi pandemije Covid-19 spoznali še nekaj novih razlogov, ki so povezani prav s tem, denimo “izpadi proizvodnje ‘ne-COVID’ zdravil zaradi prioritiziranja proizvodnje zdravil in cepiv proti COVIDu, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin izven EU, tako rekoč čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil …”
Spremembe na področju dobavljivosti antibiotikov
Ker se težave pri zagotavljanju nemotene preskrbe z zdravili pojavljajo povsod po svetu, so v času slovenskega predsedovanja Svetu EU sprejeli uredbo*, ki razširja pristojnosti Evropske agencije za zdravila (EMA) na področju spremljanja, preprečevanja in usklajenega ukrepanja držav članic oziroma njihovih pristojnih organov v primeru izrednih razmer v zdravstvu, še pravijo na JAZMP.
O dlje časa trajajočem pomanjkanju enega od antibiotikov s penicilinom smo že večkrat pisali. Prav na podlagi omenjene uredbe je, spomnijo sogovorniki, EMA že začela pogovore z največjimi proizvajalci antibiotikov, da bi v dogovoru našli sistemske rešitve za čim hitrejši zaključek trenutnih težav in njihovo nadaljnje preprečevanje.
* Uredba (EU) 2022/123
